Britansko vrhovno sodišče je včeraj močno prekrižalo načrte vladi Rishija Sunaka, ki si je za eno svojih prioritet v letošnjem letu zastavila zmanjšanje dotoka migrantov skozi Rokavski preliv in njihov izgon iz države. Po več mesecih preučevanja je potrdilo junijsko odločitev prizivnega sodišča, da predstavlja migrantska politika, ki je predvidevala izgon migrantov v Ruando, še preden bi ti na britanskih tleh lahko zaprosili za azil, kršitev mednarodnega prava in domače zakonodaje.
Vrhovno sodišče je načeloma menilo, da je migrante mogoče premestiti v tretje varne države, je pa pet sodnikov v soglasni razsodbi podvomilo, da je Ruanda varna država, saj da tam obstaja »realna nevarnost slabega ravnanja« z migranti, ki bi jih lahko od tam vrnili v njihove matične države. Poleg tega v Ruandi ni mogoče zagotoviti poštenega azilnega postopka, meni sodišče, zato je načrt, po katerem bi o pravici do azila odločali v Ruandi, ne v Veliki Britaniji, nezakonit. S sodbo so bili zadovoljni v visokem komisariatu Združenih narodov za begunce (UNHCR), kjer so poudarili, da že dlje časa izražajo zaskrbljenost nad izvažanjem azilnih dolžnosti (držav) in s tem povezanimi nevarnostmi za begunce.
Kako hud poraz za Sunaka v lastni stranki?
Dogovor z Ruando predstavlja osrednji del vladne politike za zaustavitev migracij skozi Rokavski preliv. Lani jih je z malimi čolni na tak način v Veliko Britanijo prispelo 45.000, letos doslej 27.0000. Sporni dogovor z ruandskim predsednikom Paulom Kagamejem so sklenili lani med vlado premierja Borisa Johnsona. Cilj dogovora je bil migrante odvrniti od pogosto nevarnega potovanja skozi Rokavski preliv ter uničenje poslovnega modela trgovcev z ljudmi. Po ocenah vlade bi prestavitev vsakega posameznega prosilca za azil v Ruando stala okoli 169.000 funtov, že doslej pa so za ta načrt porabili 120 milijonov funtov.
O tej temi so se bili znotrajstrankarski boji pri konservativcih, ki jih je na eni strani vodila ta teden odstavljena jastrebovska notranja ministrica Suella Braverman. Še preden je sodišče včeraj objavilo razsodbo, ki nedvomno politično škodi Sunaku, je Bravermanova po odstavitvi v dolgem pismu udarila po premierju. Očitala mu je nesposobnost in navajala, da je v pisnem dogovoru ob njenem imenovanju za notranjo ministrico obljubil, da bo končal veljavnost evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) in drugih mednarodnih pogodb, ki so »obstruirale napredek« pri zajezitvi migracij. S tem, ko ni izstopil iz EKČP, naj bi pustil na cedilu vse brexiterje, ki so tudi zato glasovali za izstop Velike Britanije iz EU na referendumu leta 2016.
Vlada ne bo krmarila v smeri Rusije in Belorusije
Vodja laburistov Keir Starmer je medtem napovedal, da bo v primeru zmage na volitvah, ki jo že nekaj časa napovedujejo javnomnenjske raziskave, preklical dogovor z Ruando. Sunak pa se je med vsemi slabimi možnostmi, ki so mu na voljo po včerajšnji odločitvi vrhovnega sodišča, odločil za rešitev, s katero bi zaobšel razsodbo. Vlada namerava spremeniti domačo zakonodajo in morda že v tednu dni sprejeti nov dogovor z Ruando. S temi spremembami naj bi zagotovili, da bodo vsi pomisleki vrhovnega sodišča odpravljeni. Tudi nekdanji premier Johnson, ki služi denar kot kolumnist in televizijski povezovalec, se je vmešal v burno politično dogajanje z nasvetom Sunaku, naj se vlada dilem o Ruandi reši tako, da parlamentu v skladu s svojimi pooblastili predlaga razglasitev Ruande kot varne države.
Ena od možnosti – tako imenovana jedrska opcija – je bila tudi odstop Velike Britanije od evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki je bila ena glavnih ovir skladnosti migrantskega dogovora z Ruando.
