Tudi 7. člen avstrijske državne pogodbe še vedno ni izpolnjen – in mislim, da bi Slovenija lahko pri tem vztrajala. Namesto tega je Borut Pahor koroškemu deželnemu glavarju Petru Kaiserju podelil nagrado. To ustvarja sliko, ki nam ni v korist. Ustvarja se vtis, da je vse v redu. Zdi se mi, da se je Slovenija malo ustrašila in se je uklonila Avstriji, ker je pač majhna država. Tema manjšinskih pravic je konfliktna in mislim, da se je zato v dvostranskih odnosih raje izogibajo. Ampak če bi se Slovenija zavzela za svojo manjšino, bi bilo velikega pomena, ker nas ni več veliko, a gre vseeno za izredno živ kulturni prostor. Florijan Lipuš je denimo dobil avstrijsko državno nagrado za literaturo, pa čeprav mu je sprva niso hoteli dati samo zato, ker piše v slovenščini. Nagrado je prejela tudi Maja Haderlap. Na področju literature se veliko dogaja – in to je nekaj, na kar je lahko Slovenija ponosna.
Nepreslišano: Andrina Mračnikar, filmska režiserka, avtorica filma Izginjanje
Kako se počutim ob tem, ko film postane neke vrste politična izjava? To je pravzaprav več, kot sem na začetku s filmom pričakovala. Zelo lepo je. Želela bi si, da bi ta film tudi dejansko spodbudil neko spremembo, tudi v politični sferi. Da bi se tudi na politični ravni glede pravic koroških Slovencev kaj spremenilo na bolje, predvsem kar se tiče šolstva. Film ima tovrstno agendo. Mislim, da bi Slovenija morala povečati pritisk na Avstrijo in da bi morala odigrati to vlogo, da bi se zavzela za pravice slovenske manjšine na Koroškem. Slovenska politika mora vztrajati na tem, da te pravice niso uresničene. Če denimo pogledate italijansko ali madžarsko manjšino v Sloveniji, so te pravice bolje uresničene. Na teh primerih bi tudi v Avstriji lahko videli, kako bi se to dalo urediti.
Andrina Mračnikar, filmska režiserka, avtorica filma Izginjanje (Foto: Jaka Gasar)
