Ob zaostrenih vodnih in vremenskih razmerah v ribiški družini Dolomiti bijejo bitko še z gradbenimi stroji. Kljub depeši Ribiške zveze Slovenije državnim ustanovam, naj preko svojih nadzornih institucij in koncesionarjev, ki izvajajo rečno nadzorno službo, okrepijo nadzor nad izvajanjem vodnih pravic v smislu zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka, so v začetku preteklega tedna stekla dela na reki Božni v Polhovem Gradcu.
Ena najbolj čistih potočnih postrvi
Kot nas je opozoril Marijan Kerč, predsednik ribiške družine Dolomiti, bodo zaradi protipoplavnih ukrepov premaknili in poglobili strugo reke Božne za meter. »V tej vodi se je leta ustvarjal biotop za celotno ribjo populacijo, tudi eno najbolj čistih potočni postrvi. Tukaj ne govorimo o kamnih in mahovih, uničili bodo vse mikroorganizme in majhne živali, s katerimi se riba hrani. Kako se bo obnesel jez, ki ga bodo prestavili kakšen meter nižje, bo pokazal čas,« je povedal Kerč in razložil, da je preseliti ribe nazaj najmanjši problem. »Ta del reke nam bodo uničili za naslednjih deset, petnajst let,« se je v pogovor ob strugi za žago v Polhovem Gradcu, kjer so v času našega obiska stroje sicer ugasnili, vključil še podpredsednik ribiške družine Brane Tovornik.
Razlog za tako drastičen poseg v naravo sogovornika pripisujeta več metrov visokemu poplavnemu valu, ki je leta 2016 poplavil Ljubljano na Viču. »Poseg je brutalen in nima nobene zveze z Ljubljano. Poplave pred šestimi leti so bile posledica tega, da od osamosvojitve praktično nihče ni čistil vodotokov Petačevega in Mačkovega grabna ter reke Božne. Ker so kmetje in gozdni delavci metali veje in korenine v bližino vode, je ob večji količini dežja hudourniška voda naredila čepe. Ustvaril se je do tri in več metrov visok val, ki je povzročil poplave,« je povedal Kerč in omenil nekoč državno Podjetje za urejanje hudournikov, ki je bilo pristojno za urejanje teh strug. »Če bi redno vzdrževali struge, ne bi prišlo do teh stoletnih voda. V Ljubljani zdaj mahajo z argumenti, češ da je Gradaščica poplavljala.« Kot rešitev sogovornika omenjata suhe zadrževalnike, ki bi v primeru visoke Gradaščice preprečili poplave v prestolnici.
Ribiči nadzirajo dela na reki
Potem ko so minulo soboto ribiči izlovili okoli 550 potočnih postrvi in jih prestavili dva kilometra višje, bodo potočno postrv in lipane, ki bogatijo Božno, redno prestavljali vsakih deset dni. »Riba se vrača na drstišče, ki ga bodo z vsemi temi posegi uničili. Zdaj bodo delavci naredili štiri nove pragove, da se bodo naredili prelivi in zajetja z vodo pod njimi. Ko bodo končali dela, smo dogovorjeni, da me pokličejo, da preverimo, ali bo dovolj vode. Samo tako bo riba, upamo, preživela,« je povedal Kerč. Da imajo za svoja opozorila tehtne argumente, poleg znanja in izkušenj, sogovornika ponazorita s primerom protipoplavnih del na Šujici pri mostu čez Gradaščico. »Nekoč je bila tam meter in več visoka voda, da so lahko tudi konje kopali. Od tod lokalno ime 'most pri konju'. Po posegu se je močno spremenil celoten habitat,« je povedal Tovornik. Marijan Kerč pa se je spomnil tudi na leta 2019 opravljen poseg na Glinščici, kjer so imeli potrditev o 96-odstotno čisti potočni postrvi. »Takrat nihče ni govoril z nami in so veliko mokrišče pred podutiško cerkvijo spremenili v zadrževalnik. Projektantom sem omenil, naj zajetje poglobijo, saj potočka potrebuje pogojno do 20 stopinj Celzija, da preživi. Danes je notri cianobakterija, ki je nevarna tako za ljudi kot živali,« še pove Tovornik.
Kako bodo gradbena dela ob tako nizkem vodotoku vplivala na ribe, ki se premikajo s tokom, bo vidno že kmalu. »Dobili smo zagotovilo, da bodo nekaj sto metrov nižje namestili čistilce, še vedno pa vztrajamo, da so pri tako nizkem vodostaju vsi ti posegi nedopustni,« pove Kerč. Drobci peska in mulja se namreč nabirajo v škrgah rib, ki otrdijo. »Če ni dovolj močan tok vode, se škrge težko očistijo in riba pogine,« je še povedal sogovornik in dodal, da bo ribiška družina dnevno spremljala dela na 3 kilometre dolgi brežini reke in o tem, če bo potrebno, tudi obveščala odgovorne institucije.
