Danes pa me dodatno vznemirja Golobov pohod na dobičke bank v stilu Robin Hooda. Z ministrom Mescem sta napovedala izredno obdavčitev bilančne vsote bank v višini enega odstotka. Golob tudi pričakuje, da bo od bank lahko pobral med 500 milijoni in eno milijardo evrov, kar pomeni desetkrat več, kot so banke pripravljene sodelovati, to je z 0,1 odstotka bilančne vsote oziroma s 50 milijoni evrov. Gre torej za razhajanje za desetkrat do dvajsetkrat. Kdo ima prav?

Kot argument sta Golob in Mesec navajala podobne ukrepe v nekaterih drugih državah evrskega območja. Minister Boštjančič se nagiba k španskemu modelu obdavčitve bank. V medijih pa smo lahko prebrali učinek takšnega načina obdavčitve izrednih dobičkov po metodologiji v Italiji in Španiji, preračunano na slovenske banke, ob predpostavki, da bodo dobički bank do konca leta naraščali z enakim tempom.

V primeru obdavčitve po španski metodologiji bi to pomenilo okoli 79 milijonov evrov ekstra davka slovenskih bank, kar ni daleč od ponudbe bank 50 milijonov evrov. Je pa to ogromna razlika od Golobovega pričakovanja, celo do ene milijarde pobranih davkov, faktor je 12-krat več. Po italijanski metodologiji pa bi samo Nova ljubljanska banka plačala 15 milijonov evrov, kolikor je ta banka že tudi pripravljena prostovoljno prispevati za sanacijo po poplavah.

Če ljudje izgubijo zaupanje v banke, v kar lahko pripeljejo tudi Golobove trenutne namere, bodo z računov dvignili svoje vloge, na kar opozarja bivši guverner France Arhar: »Sistemsko tveganje bank ob dejstvu, da je 80 odstotkov vlog na vpogled, je izjemno veliko. Če banka ni likvidna, lahko propade v enem dnevu, spomnimo se propada Silicon Valley Bank in Credit Suisse.«

Sedaj se lahko upravičeno vprašamo, kakšne strokovne sodelavce ima naš predsednik vlade, da se njegove ocene razlikujejo celo za več kot desetkratnik od ocen drugih udeležencev. Kdo tukaj zavaja, kdo je v tem primeru na strani stroke? Ne govorimo o morali, saj smo se Slovenci masovno opredelili za solidarnost, gre enostavno za dejstva in poštenost ter strokovnost ljudi, ki vodijo to državo.

Golob je v soočenju z Janšo na RTV navajal svoje stališče, da sedaj ni pravi čas, da bi razčiščevali odgovornost iz preteklih let za nemarno vzdrževanje vodotokov in gradenj v Sloveniji. Rekel je nekako tako, »pustimo to, še bo čas«. Oprostite, spoštovani predsednik vlade, razčiščevanje ne pomeni ustavljanje sanacije, temveč preprečevanje bodočih podobnih katastrof. Nekaj podobnega je bilo v preteklosti ravnanje bivšega predsednika vlade Drnovška, ki je pometel pod preprogo mater vseh korupcijskih afer, to je prodajo orožja. Od takrat naprej je Slovenija drastično znižala kriterije odkrivanja in sankcioniranja korupcije, predvsem državnih nosilcev oblasti. Zato smo danes tam, kjer smo, v močvirju neraziskane in nesankcionirane korupcije – »raj za mafijo«.

Gorazd Cuznar, Črnomelj