Dvaintridesetletni Klemen Rajnar, ki je maja lani po Ljubljani spektakularno bežal pred policijo, ko so ga ujeli, pa je dva policista tudi napadel, bo zaradi tega in še enega napada v zaporu tri leta. Na takšno kazen so ga obsodili avgusta lani, senat ljubljanskega višjega sodišča pod vodstvom Andreje Sedej Grčar pa jo je zdaj potrdil. Zagovornik Miloš Zarić ga je sicer poskušal prepričati, naj obtoženega oprosti ali pa vsaj odredi novo sojenje. Neuspešno.
Rajnar je maja lani v Ljubljani nekega moškega zbrcal s skuterja in ga pretepel, tudi s pištolo ga je po glavi. Zahteval je, naj gre na kolena in prosi za življenje, nato pa ustrelil mimo njega. Na sodišču se je izkazalo, da je bil Rajnar prej s skupino mladih, ki so se precej opiti zabavali v eni od garaž. Začeli so ga spraševati o posilstvu, ki ga je bil obtožen in za katero so izvedeli iz medijev. Govorjenje o tem naj bi bilo povod za kasnejše nasilje nad enim od njih.
Zaradi tega je bilo za Rajnarjem razpisano iskanje. Tri dni pozneje ga je policist po naključju opazil v avtu (vozil ga je brez vozniškega dovoljenja) na Trgu OF. Pognal se je v vratolomen beg: med drugim je zapeljal na nasprotni vozni pas, skozi križišče pri rdeči luči na semaforju, rinil mimo kolone in pri tem na enem od avtov odbil bočno ogledalo. Ko so ga policisti le ustavili, ni hotel iz avta, ko so ga hoteli izvleči, pa se je uprl. Policist je uporabil strokovni prijem, davljenje od zadaj, a ga je Rajnar močno udaril v prsi, da je padel, policistki pa je roko trdno potisnil na hrbet. Začel je bežati, prej omenjenega policista, ki ga je dohitel, je udaril v prsni koš, da je zadel v steno garaže. Tudi ko je bil že vklenjen, je policistu grozil, policistki pa mahal s sredincem.
Zaradi slabih izkušenj reagiral nagonsko
»Ko vam policist nekaj ukaže, se pasivno predate. Vsako ravnanje zoper to doktrino, če je bila aretacija s strani policista opravljena zakonito, je sankcionirano,« je avgusta lani izjavil sodnik Martin Jančar, ko ga je spoznal za krivega nasilništva, nevarne vožnje in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Zagovornik je sicer že v končni besedi pred razsodbo, kasneje pa tudi v pritožbi nanjo sodišče prepričeval, da Rajnarja pri garaži sploh ni bilo zraven. Kar zadeva nevarno vožnjo, je dejal, da so policisti in priče pri opisu pretiravali. Glede upiranja policiji je Zarić sicer priznal, da ima Rajnar »težave, ki so posledica težkega otroštva«. A da ima s policijo slabe izkušnje, večkrat je bila nasilna, tako da je reagiral nagonsko, z begom. Opozoril je na ugotovitev sodne izvedenke dr. Alenke Sever, da je bil »njegov glavni impulz, da pobegne«. Toda pri tem ni želel nikogar poškodovati, je zagotovil. Če bi ga, bi bile poškodbe drugačne. Menil je tudi, da se je zgodilo, kot se je, ker ga policista nista znala obvladati. In da slednja sploh nista dobila lažjih poškodb, kot je ocenil izvedenec, ampak so bile v resnici zgolj malenkostne. Policista in policistko je sicer sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom (3000 in 11.000 evrov) napotilo na pravdo.
Argumenti obrambe sodišča niso prepričali. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno: Rajnar je kriv, kazen pa primerna in pravična. Ga pa čaka še eno zelo pomembno in težko sojenje, in sicer za že omenjeno posilstvo 19-letnega dekleta januarja 2017. V obtožnici piše, da jo je ponoči v stanovanju najprej začel otipavati, nato pa ji je storil silo. Držal naj bi jo za vrat, medtem ko ga je ona odrivala in jasno povedala, da noče biti intimna. Vendar naj bi bila prešibka. Sojenje je zaradi narave obtožb potekalo za zaprtimi vrati, leta 2018 pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora. Naslednje leto je višje sodišče sodbo razveljavilo. Novo sojenje se sploh še ni začelo.
