Anarhizem osrednje težave ni nikoli zares videl v državi, ta je bila prej težava za marksizem. Za anarhizem je osrednji problem ideja vladanja, ki pomeni radikalno razmejitev med tistimi, ki ukazujejo, in na drugi strani tistimi, ki morajo ukaze izpolnjevati, tistimi, ki ubogajo. Ko o tej samoumevnosti, samoumevnosti tega, da naj bi bili nekateri rojeni za to, da vladajo, in drugi za to, da ubogajo, podvomimo, se zavedamo, da lahko v resnici počnemo oboje, lahko pride tudi do radikalnih družbenih sprememb. Spet, preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da bo rešila naše težave. Kajti jasno je, da danes na svetu ni vlade, ki bi nas rešila pred vsemi krizami, v katerih smo se znašli, naj bo to ekološka, družbena ali politična kriza. To bomo morali storiti sami. Mladina
Nepreslišano: Catherine Malabou, filozofinja
Prepričana sem, to še posebej velja za ekološko krizo, da »od zgoraj« ne moremo pričakovati ničesar. Ne verjamem v avtoritarne ukrepe, saj ti več kot očitno ne delujejo. Če vam rečejo, da bi morali nehati uporabljati avtomobile, to pač ne deluje. Zato menim, da bi morali iznajti nov občutek odgovornosti, ki pa je lahko samo kolektiven. Ljudje po svetu že danes izumljajo nove, samoupravne skupnosti, ki same skrbijo za delitev virov, pripadniki pa znotraj skupnosti skrbijo drug za drugega. To se lahko uporablja kot podlaga za nove koncepte grajenja skupnosti, grajenja kolektivne odgovornosti. Preprosto moramo nehati samo čakati, da bo država tista, ki bo rešila naše težave. Ker tega ne bo storila.
Portret Catherine Malabou (Foto: Luka Dakskobler)
