Konec tedna je še zadnja ladja, natovorjena z ukrajinskim žitom, zapustila pristanišče Odeso in se pred iztekom sporazuma z Moskvo o izvozu ukrajinskega žita napotila čez Črno morje do Bosporja in Dardanel. Podaljšanje sporazuma, do česar bi moralo priti v ponedeljek, ostaja negotovo. Turški voditelj Recep Tayyip Erdogan, glavni arhitekt in porok tega sporazuma iz julija 2022, je sicer optimist. Kot že nekajkrat prej pred podaljšanjem Kremelj spet grozi, da ne bo več dovolil plovbe ladij z ukrajinskim žitom čez Črno morje.
Guterres predlaga kompromis
Predsednik Rusije Vladimir Putin trdi, da Zahod na vse možne načine krši sporazum, tudi na primer s tem, ko s sankcijami proti Ruski kmetijski banki ovira ruski izvoz gnojil in hrane. »V svojo škodo smo že večkrat podaljšali sporazum. A ko je dovolj, je dovolj,« je še dejal v četrtek zvečer na ruski televiziji. Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa ga je opozoril: »Če bo Rusija to res storila, bodo države v razvoju za to nosile posledice z višjimi cenami ali celo s pomanjkanjem hrane.« A zdi se, da ta svarila pred lakoto v več afriških državah nimajo učinka.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki se zaveda, kako pomemben je izvoz ukrajinskega žita za afriške države, je Putinu predlagal, da bi v zameno za rusko popuščanje omogočili, da bi se Ruska kmetijska banka priključila na mednarodni sistem plačevanja SWIFT.
Izvoz čez Donavo ni nadomestilo za Črno morje
Sicer je po sporazumu med Moskvo, Kijevom, Ankaro in Združenimi narodi, ki je bil sklenjen pred enim letom, v zadnjem letu 33 milijonov ton ukrajinskega žita in sončničnih semen zapustilo ukrajinska pristanišča in varno plulo prek Črnega morja do ožin in potem naprej. To je bilo v prid ukrajinskim kmetovalcem in državam tretjega sveta, ki imajo težave pri preskrbi s hrano. V zadnjih tednih pa je Kijev obtožil Moskvo, da je zanalašč upočasnila svoje inšpekcije, medtem ko ruski transport žita nima težav. Transport žita po Črnem morju namreč potrebuje dovoljenje Turčije, Ukrajine, Rusije in Združenih narodov.
Sicer je v času miru Ukrajina prek Črnega morja na leto izvozila 60 milijonov ton žita in sončničnih semen. Lani po začetku vojne pa je Rusija blokirala ukrajinska pristanišča in cena hrane se je zelo povišala, zaradi česar so se nekatere države tretjega sveta znašle na robu lakote. Šele julija sta Moskva in Kijev s posredovanjem Ankare dosegla sporazum. Cena hrane se je znižala zlasti oktobra, ko je Ukrajina izvozila že 4,2 milijona ton žita in sončničnih semen. A maja letos je ta količina zaradi ruskega zavlačevanja z inšpekcijami padla na 1,3 milijona ton. Kijev obtožuje Moskvo, da uporablja hrano kot orožje. Zvišanje cen hrane pa koristi Rusiji, ki je še večja izvoznica žit kot Ukrajina.
Ukrajina sicer povečuje izvoz žita prek Donave in Romunije, a za zdaj je to mogoče le za 2 milijona ton žita na mesec. Donava je mejna reka z Romunijo na skrajnem jugozahodu Ukrajine.