»To ni nekaj, o čemer bi se pogovarjal z mediji, se bom pa z zvezo in predsednikom Franjem Bobincem. Zveza mora sprejeti odločitev, kaj in kako naprej. Če sem jaz krivec, pa naj bom,« je po januarskem in usodnem porazu s Črno goro v Debrecenu, drugi neuvrstitvi Slovenije v drugi del EP 2022 in najslabši uvrstitvi v zgodovini Eura (16. mesto in posledično igranje že v prvem krogu kvalifikacij za SP 2023 na Švedskem in Poljskem) dejal takrat še selektor Ljubomir Vranješ. Toda Šved srbskih korenin, ki je Slovenijo prevzel decembra 2019 po odstavitvi Veselina Vujovića, je bil že manj kot 48 ur po debaklu na Madžarskem nekdanji, čeprav je imel pogodbo z RZS do OI 2024 v Parizu.

Predsednik RZS Franjo Bobinac je od jeseni 2008, ko je prevzel funkcijo, zamenjal že štiri selektorje: enega Slovenca (Boris Denič) in kar tri tujce oziroma »Balkance« (Zvonimir Serdarušić, Veselin Vujović, Ljubomir Vranješ). Že pred uradnim iskanjem Vranješevega naslednika je napovedal, da naj bi bil novi selektor Slovenec, v najožjem krogu kandidatov pa so bili Uroš Zorman, Branko Tamše (serijski državni prvak z Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško, zdajšnji trener hrvaškega kluba Nexe Našice), Boris Denič (nekdanji selektor Slovenije med letoma 2010 in 2015, ki mu je pogodba s Kuvajtom potekla konec januarja) in Aleš Pajovič (konec prejšnjega meseca mu je potekla pogodba za vodenje moške reprezentance Avstrije). Že takoj po tem, ko je Vranješ upravičeno dobil nogo, so najvišje kotirale delnice Zormana, ki je bil pomočnik tako Vujoviću kot Vranješu (razšla sta se zaradi različne rokometne filozofije in sistema igre Slovenije), pred tem pa v poljskih Kielcah tudi legendarnemu Talantu Dušebajevu.

Zorman je čakal sedem let

»Seveda me zanima položaj selektorja. Le koga pa ne? Če bi govoril drugače, bi lagal,« je po Vranješevem prisilnem sestopu s prestola odkrito priznal Uroš Zorman. »Slovenci imamo dovolj svojih rokometnih strokovnjakov in ne potrebujemo tujega,« je še dodal 42-letni Ljubljančan, ki pa mu po Deničevem selektorskem slovesu leta 2015 (nato še enkrat 2019 po Vujovićevem) šefi na Leskoškovi 9 c v Ljubljani niso prižgali zelene luči, ampak so se raje odločili za »legionarja«. A po sedmih letih je Zorman, ki je bil že nekaj časa »programiran« za šefa, le dočakal svojo priložnost.

Kadrovska komisija predsedstva RZS, dopolnjena s predsednikom strokovnega sveta, je opravila poglobljeno primerjalno analizo potencialnih kandidatov, na koncu pa se je odločila za Zormana. »Ko pokliče slovenska reprezentanca, zame nikoli v življenju ni dvoma. Počaščen in vesel sem ponujene priložnosti. V kratkem se bom pogovoril z nekaterimi kandidati za strokovni štab. Časa ni veliko, zato se je treba čim hitreje začeti pripravljati na prihajajoče izzive. Zavedam se obveznosti na eni ter odgovornosti na drugi strani. Dal bom vse od sebe, da se vrnemo med svetovno elito,« je po inavguraciji dejal Zorman, ki je na današnji seji predsedstva dobil mandat brez glasu proti.

Tone Tiselj, Miro Požun, Slavko Ivezič (vsi po dva mandata), Leopold Jeras, Matjaž Tominec, Niko Markovič, Kasim Kamenica, Zvonimir Serdarušić, Boris Denič, Veselin Vujović in Ljubomir Vranješ – to je seznam enajstih dosedanjih različnih selektorjev s skupno 14 mandati v zgodovini samostojne Slovenije, na katerem je odslej tudi Uroš Zorman. Kljub prevzemu selektorske funkcije bo še vedno ostal tudi trener Trima iz Trebnjega (prevzel ga je 2020), torej v dvojni vlogi, prva ura resnice pa ga čaka že naslednji mesec. Slovenija se bo v prvem krogu kvalifikacij za SP 2023 dvakrat pomerila z Italijo (16. in 19. marca), če bo uspešna, pa jo 13. in 16. aprila v dodatnih kvalifikacijah čakata še obračuna s Srbijo, ki bo na povratni tekmi v vlogi gostiteljice.