Prvič: kje je odgovornost dosedanjih lastnikov? Videli smo nazorne posnetke sedanjega slabega stanja stavbe. Kje so torej opevane prednosti privatnega lastništva? Takšno zanemarjanje je kakor metanje hrane v smeti.
Drugič: kje je tu stroka? Pri odločanju v takih zadevah bi morala imeti glavno besedo strokovna presoja.
Doslej sem v javnosti zasledila dva prispevka (Nina Granda in Bojko Jerman, slednji v Pismih bralcev v Dnevniku), za katera sem mislila, da bosta obrnila razpravljanje v pravo smer, pa se to ni zgodilo. Prepričljivo sta namreč dokazala, da je stavba vredna prenove in smotrne uporabe, še več, da je pravzaprav enkraten arhitekturni dosežek. Pri njeni glavni značilnosti, dodatni stekleni steni, gre očitno za nevsakdanjo, a posrečeno rešitev, primerno tudi za naš okoljsko ozaveščeni čas. Kje so torej stroka, kultura, civilna družba, da prepuščajo odločitve o usodi tako pomembne stavbe zasebnemu pohlepu in do skrajnosti škodljivim ozkim strankarskim preigravanjem?
Vlasta Pacheiner Klender, Ljubljana
