Da bi ribičem zagotovili boljše pogoje dela, hkrati pa prispevali k boljši poplavni varnosti, so v Izoli pristopili k obnovi pristanišča. Ta je potekala v dveh fazah, lani so končali sanacijo severnega dela, novembra je sledila obnova južnega dela, v smeri Sončnega nabrežja.
Močna tradicija ribištva
»Izola je od nekdaj ribiško mesto. Ribištvo je Izoli pustilo močan pečat, ki ga je v mestu še danes čutiti na vsakem koraku. Biti ribič je zahteven poklic. Kdor se preživlja z ribištvom, potrebuje široko znanje. Biti mora tudi mizar, mehanik in ne nazadnje imeti veliko potrpljenja, saj je ulov iz leta v leto skromnejši, zato je prav, da tradicijo ribištva ohranjamo in ribičem zagotavljamo sodobno ter varno infrastrukturo,« je na včerajšnji otvoritvi dejal izolski župan Milan Bogatič.
»Ribištvo v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo majhno – vendar, ker je to del slovenske tradicije, je prav, da ga ohranjamo in spodbujamo. Na ministrstvu se bomo še naprej trudili, da bomo v okviru evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo podpirali podobne naložbe,« je včeraj v Izoli povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, a hkrati dodala, da so zadnje poplave močno prizadele sladkovodno ribištvo in predvsem ribogojnice, zaradi česar bodo sredstva iz sklada v novi evropski finančni perspektivi namenili predvsem za obnovo teh dejavnosti.
Odprtja so se poleg ministrice udeležil še minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Darjo Felda, poslanki državnega zbora Tamara Kozlovič in Mateja Čalušić ter poslanca Robert Janev in Felice Žiža ter generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.
Zvišali so obalni zid in razširili promenado
Obnova južnega dela pristanišča je stala dobrih 3,8 milijona evrov, od tega je 2,2 milijona prispeval evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, preostalo so financirali iz občinskih sredstev. V tej fazi so sanirali in zvišali obalni zid južnega dela mandrača, vključno z malim oziroma južnim pomolom, ter razširili obalo Sončnega nabrežja, ki je zdaj enako široka po celotni dolžini, prenovili so privezna mesta za plovila, javno in varnostno razsvetljavo, uredili zelene površine med cono za pešce in cesto. Postavili so nove omarice za elektriko in vodo, prenovili ribiški šotor z okolico in za ribiče nabavili dodatno opremo.
Pri zasnovi in izvedbi projekta so ribiči in ostali deležniki tudi ves čas sodelovali. »Dobro sodelovanje vseh deležnikov je pripomoglo k tako uspešni naložbi, ključno pa je, da imajo ribiči po prenovi pristanišča boljše pogoje za delovanje,« je poudaril Aleš Bolje, vodja svetovalne službe za ribištvo Zavoda za ribištvo Slovenije. Ob tem je izpostavil plavajoče oziroma pontonske pomole, po katerih ribiči bistveno lažje dostopajo do plovil. Po Boljetovih informacijah je v Izoli registriranih 120 ribičev, od tega pa jih stalno opravlja dejavnost petnajst. Večine na včerajšnji otvoritvi ni bilo, saj so bili še na delu na morju.
S prenovo pa ne bodo pridobili le ribiči, temveč tudi drugi domačini in obiskovalci, saj je odslej tamkajšnja promenada širša, urejena je tudi protipoplavna zaščita, ki je po besedah izolskega župana ob nedavni tramontani že prestala prvi test.
Sledi prenova carinskega pomola
Že lani so v Izoli zaključili obnovo severnega dela mandrača, ki je obsegala sanacijo dotrajanega in statično ogroženega severozahodnega dela mandrača ter skalometa na valobranu, ki se je posedel in ni zadoščal za ustrezno varnost pred vplivi valovanja. Skupna vrednost prve faze je bila 2,6 milijona evrov, od tega je bilo 2,1 milijona evropskih sredstev iz sklada za pomorstvo in ribištvo. Kot je včeraj dejal župan Bogatič, je temeljite prenove potreben tudi carinski pomol, zato bo občina pristopila k iskanju sredstev tudi za ta namen.
