Moška reprezentanca je trikrat igrala na EP: prvič v Firencah leta 1999 (11. mesto), nato v Kranju leta 2003 in nazadnje v Beogradu leta 2006 (obakrat 12., zadnje mesto). Nato je sledila velika igralska, denarna in organizacijska kriza, zaradi ravnanja nekaterih nekdanjih vodilnih mož se je tudi Vaterpolska zveza Slovenije (VZS) znašla v velikih dolgovih. Leta 2016 so znašali že 420.000 evrov, zvezi pa se v postopku prisilne poravnave ni uspelo dogovoriti z upniki. Zato je takratni predsednik Gorazd Gotovac predlagal stečaj zveze, toda klubi na skupščini niso potrdili njegovega predloga. Gotovac je zato odstopil, VZS pa je kot prva in doslej edina športna nacionalna zveza končala v stečaju.
Klubi so se odločili za ustanovitev nove zveze, ki je začela delovati pod imenom Zveza vaterpolskih društev Slovenije (ZVDS). Njen prvi predsednik je postal Boštjan Tušar, ki je letos začel svoj drugi štiriletni mandat. »Gremo korak za korakom, nikakor ne z glavo skozi zid. Najprej smo začeli delati z mladimi, zdaj pa mislimo, da je zadeva zrela za nekaj več. Razmere so zelo težke, česar se zavedajo tako igralci kot klubi. A k zadevi so pristopili vsi, veliko je prostovoljstva in entuziazma, največja težava pa so finance,« priznava Boštjan Tušar. »Včasih je bil najprej denar in se je potem ustvarjalo rezultate, zdaj pa je obrnjeno. Vendar ni nobenega pritiska za rezultate za vsako ceno.«
Ko je pred tedni trenersko klop Triglava iz Kranja zapustil Zoran Milenković in odšel v Nemčijo, je njegovo vlogo prevzel Krištof Štromajer, ki je kmalu dobil tudi ponudbo ZDVS za selektorja. Nekdanji kapetan Triglava in reprezentance, ki je z njo nastopil na EP 1999 in 2003, je ponudbo tudi sprejel. Pri izbiri igralcev se je odločil za kombinacijo izkušenih in mladih igralcev iz slovenskih in tujih klubov, s katerimi je v olimpijskem bazenu v Kranju opravil dva treninga. »Želim, da se fantje zavedajo, da gre v reprezentanci za nekaj več. Da je to precej višja raven, kot jo poznajo v klubih. Vesel sem, da so se zbrali v tako velikem številu, kar pomeni da so pripravljeni zastopati Slovenijo in da jim je izziv pokazati marsikaj tudi na mednarodni ravni,« pravi 50-letni selektor Krištof Štromajer.
Prva članska reprezentančna akcija pod okriljem ZVDS se je zgodila osem let po čudni odločitvi takratnih vaterpolskih veljakov, da reprezentanca ne odpotuje na kvalifikacijski turnir v Birmingham. Slovence zdaj prva mednarodna preizkušnja čaka od 5. do 7. novembra v uvodnem delu kvalifikacij za EP 2022 v Splitu, in če bodo uspešni (prvo mesto na turnirju), bodo nastopili v drugem delu med 18. in 20. februarjem 2022. Da bi znižali stroške, se je ZVDS prijavila za gostitelja prvega turnirja, na odgovor pa še čaka. Štromajer je po drugem treningu v Kranju (tam redno trenira tudi reprezentanca Srbije, ki je na OI v Tokiu osvojila zlato kolajno) malce zožil prvoten seznam igralcev, na prvi turnir pa jih bo odpotovalo 15.
»Treninga sta bila nad pričakovanji in fante lahko le pohvalim. Mislil sem, da bo več ovir in nesoglasij, a sem videl veliko volje, želje in energije,« ocenjuje Štromajer, ki obe funkciji – selektor Slovenije in trener Triglava – opravlja neprofesionalno. Po njegovih besedah se z rezultati (za zdaj) še ne bodo ubadali: »Zame je najpomembneje, da smo po osmih letih spet sestavili reprezentanco. Ne razmišljam o najboljših letih slovenskega vaterpola in ne iščem primerjav. Sedanja ekipa ima podobno izhodišče, kot ga je imela naša generacija: dopoldan v službi ali šoli, popoldan na treningu. Šli bomo iz dneva v dan, iz tedna v teden. Če bodo zbori potekali tako uspešno kot prvi, se za prihodnost ne bojim. Ne mudi se nam, imamo voljo in čas, toda sočasno drži, da bo v prihodnje veliko odvisno tudi od rezultatov.«
