Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je ob kmečkih protestih po Evropi odpovedala predlogu uredbe, s katero bi korenito omejili rabo pesticidov. To je bilo jasno ob njenem včerajšnjem nastopu v evropskem parlamentu, ki je predlog sicer že novembra lani zavrnil z glasovi desnice in skrajne desnice. Gre za hud poraz okoljevarstvenikov, saj naj bi bila predlagana uredba osrednji del zelenega pakta in prizadevanj za okolju prijazno kmetovanje.
Predlog uredbe, ki ga komisija zdaj torej umika iz postopka, je predvideval zmanjšanje porabe pesticidov in drugih fitosanitarnih produktov do leta 2030 za polovico. Von der Leynova je napovedala, da bo komisija pripravila nov predlog uredbe o pesticidih, ki bo upošteval pripombe kmetov.
Vrsta potez v prid kmetom
»Če ne bi uporabljali pesticidov za koruzo, ne bi bilo pridelka,« je dejal govedorejec iz okolice Ljubljane, ki uporablja tudi fungicide, in sicer proti plesnim, boleznim žita in strgačem, to je žuželkam, ki bi sicer pojedle vse žito. »Pri zmanjšanju porabe fitosanitarnih produktov bi bili najbolj na udaru sadjarji in vinogradniki. V Sloveniji lahko sicer uporabljamo samo določene pesticide in fungicide, medtem ko države, ki izvažajo v EU, nimajo teh omejitev. Tudi zato so bili protesti v Franciji in drugod,« je dodal.
Ob protestih kmetov, ki so zlasti v Franciji blokirali več avtocest, je komisija že prejšnji teden za eno leto preložila obveznost prahe na štirih odstotkih obdelovalne zemlje. Prav tako je omejila uvoz perutnine, jajc in sladkorja iz Ukrajine ter sporočila, da še ni pogojev za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z Mercosurjem, južnoameriškimi državami, ki so z neupoštevanjem osnovnih okoljevarstvenih in sanitarnih norm nelojalna konkurenca zlasti na področju govedoreje.
Pogled na evropske volitve
Von der Leynova pa je evropskemu parlamentu tudi priporočila, da EU do leta 2040 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 90 odstotkov glede na leto 1990. Že od prej velja, da naj bi EU do leta 2030 zmanjšala izpuste za 55 odstotkov, leta 2050 pa dosegla ogljično nevtralnost. A kako uresničiti te načrte, ko tudi industrija nasprotuje strogim okoljevarstvenim ukrepom, francoski predsednik Emmanuel Macron, ki doma potrebuje zaveznike na desnici, pa zahteva »premor« v zelenem prehodu? Prav on ima menda odločilen vpliv na von der Leynovo, ki bi rada z njegovo podporo dobila še drugi mandat predsednice komisije. Pri tem pa je bil prav Macron tisti, ki je ob ponovni izvolitvi za predsednika leta 2022 vzkliknil: »Ta mandat bo okoljski ali pa nikakršen!« Torej bo nikakršen.
Vlada v Franciji, ki je največja prejemnica evropskih subvencij za kmetijstvo, je pomirila kmete tudi tako, da jim je namenila dodatnih 400 milijonov evrov in opustila okoljske ukrepe, kot je dvig davka na gorivo za kmetijske stroje. Zeleni so to njeno radikalno odpoved zelenemu prehodu (»preložitev za šest tednov«) označili za kriminal. A Macron ni imel druge možnosti, saj bi sicer kmetje s traktorji blokirali Francijo in ohromili proizvodnjo. Kmetje v Franciji in drugod v EU pa se niso uprli le že obstoječim ukrepom za zaščito okolja, ampak tudi napovedani uveljavitvi zelenega pakta EU na državni ravni. Macron in komisija popuščata tudi zaradi bojazni, da se bo pred evropskimi volitvami preveč okrepila skrajna desnica, ki za vse krivi EU.
