»Trboveljski slavčki so nastali v času, ko je tisoče fantov izgubilo delo v tamkajšnjih rovih. Oni pa so vzniknili dobesedno iz teme. In čeprav se o njih ne ve veliko, je pisatelju Romanu Kukoviču o njih uspelo zbrati veliko dragocenih spominov in jih popisati v knjigi z naslovom Tisti njihovi srebrni glasovi. Lani pa je filmski ustvarjalec Benjamin Kreže o njih posnel tudi dokumentarni film. Letos, ko mineva 90 let od ustanovitve Trboveljskega slavčka, smo v produkciji Aspira, zavoda za razvoj posameznika in družbe v sodelovanju s podjetjem KAOS Kreativne komunikacije ter trboveljskim mladinskim gledališčem Svoboda pod Krežetovo taktirko zasnovali virtualno proslavo, na kateri smo prek youtuba orisali zgodovino zbora in njegov vpliv na razvoj pevske kulture v Zasavju,« razloži Kaja Čop, ena od sodelujočih na proslavi, na kateri so odstrli pogled v zakulisje delovanja zbora in skušali najti odgovor na vprašanje, kaj je slavčke dvignilo na raven zasavskega kulturnega mita.
Zborovodja Šuligoj je želel slišati njihov krik
Trboveljski slavčki so bili podmladek knapov, ki so globoko pod zemljo trdo garali za borno preživetje, njim pa se je kljub temu uspelo povzpeti med zvezde. Za to je imel največ zaslug njihov takratni zborovodja Avgust Šuligoj, ki je prišel v Zasavje iz Primorske. A se je kot velik domoljub kmalu znašel v nemilosti takratnih oblastnikov, zato so mu ti poučevanje za nekaj časa celo prepovedali. Pot ga je iz Zasavja vodila na Dunaj in v Prago, kjer se je dodatno izobraževal, leta 1930, po vrnitvi v Trbovlje, pa znova ustanovil zbor in v njem zbral okoli sto učencev. In to je bil začetek izjemne poti tako pevcev kot dirigenta, ki se ni zadovoljil zgolj z otroškimi pesmicami, temveč je navezal stike s številnimi priznanimi pesniki in skladatelji, ki jim je uspelo v pesmi vkomponirati tudi tedanje težke delavske razmere. Želel si je slišati »krik« delavskih otrok. Njegovi slavčki so v desetih letih delovanja izvedli 255 koncertov in z vlakom prepotovali 20.000 kilometrov. »Polnili so dvorane širom po Evropi, njihovo petje pa je seglo tudi prek oceana. Ob briljantnih izvedbah najzahtevnejših zborovskih kompozicij so tudi najbolj priznani svetovni muzikologi samo strmeli,« lahko med drugim razberemo iz zgodovine slavčkov, ki so poslušalce in gledalce povsod puščali odprtih ust. Leta 1936 so bili na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi izbrani celo za najboljši pevski zbor na svetu, boljši od znamenitih Dunajskih dečkov. Zaradi izjemnih uspehov pa so bili leta 1938 tudi izbrani, da iz ljubljanskega studia prek radijskih valov pripravijo koncert za ameriški šolski radio. »Prvi radijski prenos iz Evrope v Ameriko leta 1938 je bil ravno prenos nastopa slavčkov,« izvemo od režiserja filma o znamenitem zboru, ki je ime Trbovelj ponesel po vsem svetu. Pozneje so bili slavčki tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, a ker je bil to čas na pragu druge svetovne vojne, do gostovanja nikoli ni prišlo. So pa v Zasavju kljub vsemu še danes ponosni na njihov uspeh, zato se tudi trudijo ohranjati spomin nanje.
