Honorjev letošnji srednjerazrednik honor 90 sodi med telefone, ki že z lepim dizajnom uspejo ustvariti vtis naprave višjega cenovnega razreda. To je pravzaprav uspelo že njegovemu lanskemu poletnemu predhodniku honor 70 (decembra lani je sicer izšla še osemdesetica). Na hrbtišču so obdržali ukrivljeno steklo, ki je imelo v naši testni različici zrnast svetleč zaključek prijetnega otipa. Ta je bil tudi zelo odporen na prstne odtise. Glavna podrobnost hrbtišča je dvojni sklop kamer. V osnovi ostaja zelo podoben dvema krogoma, ki ju je uvedel Huawei in smo ju lani videli tudi na honor 70. Tokrat sta stekli okoli objektivov eliptične oblike, kar malenkost osveži videz. Nas pa dvojni sklop kamer ne sme prevarati. V resnici sta kameri zgolj dve in spravljeni v zgornji sklop. Spodaj sta tipalo za globino in bliskavica. Gre za srednji cenovni razred. Nekje je treba zategniti pas.
Večjega varčevanja pri zaslonu ni. Gre za AMOLED z diagonalo 17,02 centimetra (6,7 palca) in ločljivostjo 2664x1200 oziroma solidno gostoto 435 pik na palec (ppi). Ob tem ima zaslon odlično svetilnost, z najvišjo vrednostjo 1600 kandel. Kot se spodobi tudi za srednji cenovni razred, niso skoparili niti z osveževanjem slike. To je dinamično, z najvišjo frekvenco 120 hercev (Hz). Zaslon podpira tudi HDR10+ in je resnično lep, živ ter domnevno tudi prijetnejši za uporabo. K temu naj bi prispevala 3840-herčna frekvenca prilagajanja osvetlitve. Ker s tem načeloma nikdar nismo imeli težav, je obljubo podjetja težko preveriti. Je pa izkušnja gledanja vsebin malenkost okrnjena zaradi zgolj enega zvočnika, ki se nahaja pod brado telefona. Še dobro, da so obstajali boni za digitalizacijo oziroma nakup brezžičnih slušalk.
Pospešeni lanski procesor
Naprava v dlani sedi lepo in udobno. Temu botrujeta ukrivljeno hrbtišče in zaslon. Slednji ima tudi povsem solidno tanko obrobo okoli slike. Prednja kamera je sredi čela in ni pretirano velika, niti vpadljiva. Za dodaten premijski občutek poskrbi še aluminijasto ohišje, ki povezuje obe stekleni plati. Poleg udobnosti telefon tudi ne drsi v dlani, kar je prav tako plus.
Uporabniška izkušnja naprave je dobra in večinoma brez pripomb. Na testu smo imeli različico z 12 GB delovnega spomina in 512 GB prostora za shranjevanje, kar je oboje vrh glave za običajnega uporabnika. Na procesorski strani pa se zopet kaže zategovanje pasu. Honor je v mobilnik vgradil pospešeni Qualcommov drugorazredni procesor snapdragon 7 gen1. Nekaj podobnega so storili lani, ko so vgradili pospešeno različico snapdragon 788G+. Obakrat gre za procesorja, ki sta bila v osnovi značilna za leto starejše mobilnike, a nadgrajena za nekaj več hitrosti. V praksi se stvar odreže povsem dobro. Tudi pri igranju iger večjih težav ni. Pri najzahtevnejših bodo odpadle najvišje nastavitve in tudi pri emuliranju zahtevnih iger iz drugi sistemov bo za odtenek slabše kot pri najnovejših premijskih procesorjih. Seveda pa premore povezljivost z omrežjem 5G. Zajetna je tudi baterija s kapaciteto 5000 miliamperskih ur (mAh), s solidnim 66-vatnim polnjenjem. Brezžičnega polnjenja ni. Še bolj pomembno je, da telefon nima certifikatov za zaščito pred vodo in prahom. To ni nedolžna pomanjkljivost.
Glavna kamera, a ne pri polni ločljivosti
Pri sklopu kamer najbolj izstopa podatek, da ima glavna kamera ločljivost kar 200 milijonov pik (MP). To je na ravni Samsungovega odličnega telefona galaxy s23 ultra, ki mu gre pripisati najbolj natančne fotografije tega leta. Ker gre za telefona, ki sta si z izhodiščnimi cenami okoli 1000 evrov narazen, smo seveda zastrigli z ušesi. V praksi pa se je potrdilo, kar smo sumili. Fotografije glavne kamere honor 90 s polno ločljivostjo so dejansko slabše od fotografij, ko ta kamera vso bogastvo majhnih slikovnih pik združi v večjih 12 MP. Podrobnosti je vsekakor več pri polni ločljivosti, a je obdelava barv, svetlobe in vsega ostalega slabša, končni izdelek pa je še najbolj primerljiv gazirani pijači, ki je izgubila mehurčke. Posledično smo bolj naklonjeni standardni nastavitvi kamere. Z njo so fotografije lepe, z dobrim dinamičnim razponom in količino podrobnosti, ki celo prekaša dosti dražji galaxy s23. Vsaj večinoma. Ob povečavi se ponekod vidi, da je veliko dela opravila umetna inteligenca. Oddaljeni vzorci betona, denimo, niso zrnasti, ampak spominjajo na vzorce damaščanskega jekla. Barve so nekoliko svetlejše kot pri honor 70, kar malenkost odvzame značaj fotografiji. Vseeno so zelo zveste resničnim barvam in nasploh pohvalne.
Kvaliteta ultraširokokotne kamere je slabša. Barve ostajajo na istem nivoju kot pri glavni kameri, je pa podrobnosti že ob skromni povečavi občutno manj. Ker kamera teleobjektiva nima, so fotografije s povečavo v resnici zgolj povečane in izrezane fotografije glavne kamere. Ker je ta dobra, so solidne tudi te. Boljše kot lani. Izboljšal pa se je tudi prednja kamera, ki ima ločljivost 50 MP in dela lepe sebke.
Pri nočni fotografiji kakšnega bistvenega napredka od lani nismo zaznali. Niti glavna kamera ne uspe narediti posebnega vtisa. Svetlo, malo šumeče in pa razmazano v daljavi. Ultraširkokotna je čisto temna. Sebki z osvetljenim zaslonom dobro zajamejo obraz, ozadje pa je temno. Z lanskim telefonom je bilo zmazano.
Pod črto je honor 90 zelo dober predstavnik srednjega cenovnega razreda in ob priporočeni ceni 549 evrov tudi z glavno kamero cilja visoko. Pazite pa, kako boste z njim ravnali v bližini vode.
