Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je odprl 88 stanovanj v novi soseski v Zeleni jami nasproti bencinskega servisa ob Šmartinski cesti. Sklad je doslej upravičence do neprofitnih najemnih stanovanj vselil v 83 enot, preostalih pet stanovanj pa bo najemnike dobilo še v tem mesecu, je dejal direktor sklada Sašo Rink. Dodal je, da bodo najemniki plačevali najemnino v višini okoli šest evrov za kvadratni meter, pri čemer bodo najemniki večjih stanovanj plačevali nekoliko manj, najemniki najmanjših stanovanj pa malenkost več kot šest evrov. Vključno s temi 88 ima ljubljanski sklad trenutno v lasti 4666 najemniških stanovanj.
Ta stanovanja je sklad kupil od projektne družbe Koss, ki je v lasti komunalnega in gradbenega podjetja Kostak. Direktor Rink je spomnil, da je sklad s Kostakovo hčerinsko družbo leta 2020 sklenil menjalno in kupoprodajno pogodbo. Z menjalno pogodbo je sklad investitorju dal 2346 kvadratnih metrov zemljišča, kar predstavlja približno polovico gradbene parcele v Zeleni jami. V zameno je izpogajal osem stanovanj s pripadajočimi parkirnimi prostori. S kupoprodajno pogodbo je kupil še 80 stanovanj in 73 parkirnih prostorov. Ravno dejstvo, da je bil sklad lastnik dela gradbene parcele, je bilo po Rinkovem mnenju odločilno, da so lahko izpogajali nakup stanovanj po ugodni ceni. Sklad je za kvadratni meter stanovanja plačal 2150 evrov, za parkirne prostore pa 8500 evrov bruto.
»Ta projekt je simbol in zgled dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo in državo. Ljubljanski sklad je za realizacijo tega projekta prejel 4,9 milijona evrov nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost,« je poudaril državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. Po podatkih ministrstva je sklad za ta projekt pridobil še 4,1 milijona evrov visoko posojilo republiškega stanovanjskega sklada. Ljubljanski sklad je zagotovil preostalih 2,1 milijona evrov. »Če je imel ljubljanski sklad do sedaj bolj ali manj zgolj podporo ljubljanske občine, jo sedaj dobiva tudi od ministrstva za solidarno prihodnost, kjer se nadejamo dobrega sodelovanja pri novih projektih v prestolnici,« je napovedal Ploštajner in Ljubljano izpostavil kot zgled za dobro delovanje lokalne skupnosti na stanovanjskem področju.
Letos predvidoma v gradnjo še trije projekti
Javni stanovanjski sklad letos sicer ne bo dokončal nobenega lastnega stanovanjskega projekta, toda v začetku leta je že začel graditi sosesko s 87 stanovanji v Zeleni jami ob Zvezni ulici. Poleg tega direktor pričakuje, da bodo letos začeli graditi še tri druge projekte. Za sosesko ob Litijski cesti in Pesarski ulici bo sklad predvidoma junija zaključil postopek izbire izvajalca, ki bo zgradil 97 stanovanj. »Ravno sem dobil tudi informacijo, da je gradbeno dovoljenje za sosesko Rakova jelša I z 99 stanovanji postalo pravnomočno. Izvajalca imamo že izbranega, saj gre v tem projektu za sistem 'design and build' (projektiraj in gradi, op. a.). VG5 bo maja začel pripravljati zemljišče, pilotirati in temeljiti,« je napovedal Rink.
Direktor sklada pričakuje, da bodo gradnjo vseh teh projektov financirali s pomočjo različnih virov. Načrtujejo, da jih bo občina, tako kot vsako leto, dokapitalizirala. Poleg tega pričakujejo možnost kreditiranja pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije in drugih financerjih, ki bodo ponudili relativno dostopne kreditne pogoje, je dejal Rink. Izrazil je tudi upanje, da bo vlada realizirala koalicijsko zavezo o zagotovitvi stabilnega vira financiranja stanovanjske gradnje.
