V Helsinkih so se predstavniki Turčije, Švedske in Finske včeraj pogovarjali o odpravi turških pomislekov glede vstopa obeh skandinavskih držav v Nato oziroma o tem, da morata državi izročiti Turčiji »kurdske teroriste«. Pogovori, prvi takšne vrste, so potekali na osnovi memoranduma, ki so ga tri države sprejele na junijskem vrhu Nata v Madridu, ko je Ankara odpravila svoje zadržke do načelne privolitve v širitev Nata, vendar mora še ratificirati pristopna protokola obeh držav. Včeraj so se v finskem mestu Vantaa dogovorili o ciljih nadaljnjih srečanj, ki bodo na strokovni potekali jeseni.
Nobenega konkretnega preboja ni bilo čutiti v prvih odzivih. Je pa govornik turškega predsednika v sporočilu za javnost zapisal, da sta Finska in Švedska »ponovili (…), da bosta pokazali popolno solidarnost in sodelovanje s Turčijo v boju proti vsem oblikam in pojavom terorizma«.
Izročanje goljufov ne bo zadovoljilo Ankare
Švedska in Finska sta bili po drugi svetovni več kot sedemdeset let nevtralni in nista prosili za članstvo Nata, proti so bili tudi njuni prebivalci. A letošnja ruska agresija v Ukrajini je v obeh državah spremenila odnos javnega mnenja in parlamentov do zavezništva. Z vstopom v Nato se hočejo Finci in Švedi zavarovati pred Rusijo. Na Finskem je bilo že maja 70 odstotkov ljudi za članstvo. Na Švedskem pa tudi avgustovska anketa kaže, da je za več kot polovica Švedov.
A v Natu ima Turčija pomisleke glede te širitve, za katero je potrebno soglasje vseh članic. Predsednik Erdogan kot pogoj zahteva, da Švedska in Finska izročita Turčiji »vseh 73« domnevnih »kurdskih teroristov«, ki so našli zatočišče v teh dveh demokratičnih državah. Med njimi je tudi veliko novinarjev in nekaj založnikov. Potem, ko je Švedska sredi avgusta napovedala izročitev Turka, ki je v domovini goljufal s kreditno kartico, je turški pravosodni minister Bekir Bozdag izjavil: »Če mislita (Švedska in Finska), da bosta izpolnili obljube Turčije na ta način, da ji bosta pošiljali navadne kriminalce, se hudo motita.« Skandinavski državi pa ves čas poudarjata, da se morata držati svojih in evropskih zakonov, predvsem pa morata spoštovati neodvisnost sodstva, ki naj bi v primeru »73 Kurdov« odločalo o njihovi izročitvi Turčiji.
Kurdi v negotovosti
Tri države so 28. junija na vrhu Nata v Madridu sklenile sporazum, tako imenovani memorandum, ki pa govori le o tem, da bosta Finska in Švedska izročili »teroriste« Turčiji, ni pa omenjena nobena številka. Da bi se memorandum uresničil, so zato ustanovile skupni mehanizem, v katerem so njihovi strokovnjaki zunanjega, notranjega in pravosodnega ministrstva, prav tako pa iz varnostno-obveščevalnih služb. Včeraj so se tako ti strokovnjaki skupaj z drugimi predstavniki treh držav sestali na Finskem.
Po sprejetju memoranduma konec junija pa se je težko izogniti vtisu, da bodo Kurdi in predvsem njihovi aktivisti, ki se iz Skandinavije borijo za pravice svoje manjšine v Turčiji, plačali ceno za vstop Švedske in Finske v Nato. V memorandumu tako skandinavski državi Kurdsko delavsko partijo (PKK), ki se vendarle bori za pravice 15 milijonov turških Kurdov, uvrščata med teroristične organizacije. Na Švedskem in Finskem je memorandum izzval nezadovoljstvo med delom javnosti in delom politikov, čeprav so ga vse stranke podprle. Nekateri neodvisni švedski poslanci pa so celo zahtevali, da se vladi zaradi memoranduma izglasuje nezaupnica. Sicer sta do švedskih parlamentarnih volitev samo še dva tedna, a v volilnem boju vstop v Nato, glede česar vlada soglasje, in memorandum nista pomembni temi, ampak prevladujejo notranjepolitične.
