Enria je v petek ob predstavitvi rezultatov prvega podnebnega stresnega testa ECB dejal, da bi lahko panoga po najbolj neugodnem scenariju utrpela za najmanj 70 milijard evrov kreditnih in tržnih izgub zaradi podnebnih sprememb. V izračun so vključili 41 bank.
Ta znesek odraža »le delček« dejanskega podnebnega tveganja za panogo, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozorili v ECB. Namestnik vodje bančnega nadzora pri ECB Frank Elderson je poudaril: »Pričakujemo, da bodo banke ukrepale odločno in na kratki oz. srednji rok razvile robustne podnebne stresne teste.«
ECB od bank, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, pričakuje izračune, kako dobro so oborožene proti finančnim in gospodarskim šokom zaradi podnebnih tveganj. V test naj denimo vključijo predpostavko, da bi Evropo od 1. januarja za eno leto prizadele ekstremna vročina ali hude poplave. Kot kratkoročno tveganje za prehod v bolj zeleno gospodarstvo se predpostavlja nenadno zvišanje cene izpustov ogljikovega dioksida v obdobju od leta 2022 do leta 2024 za okoli 100 dolarjev na tono.
Cilj ECB je bil ugotoviti, kako takšni scenariji vplivajo na primer na financiranje nepremičnin. Ali pa, kako veliko je tveganje, da bo zeleni prehod gospodarstva povzročil težave pravnim osebam in bi to povzročilo izgube bankam. Odvisno od tega, kako hitro politika sprejema ukrepe za upočasnitev globalnega segrevanja, se takšna tveganja pojavijo v večji ali manjši meri. To je bilo modelirano v stresnem testu, tega pa je moralo opraviti le 41 največjih bank v območju evra.
Od leta 2020 banke dosegle določen napredek, a težave ostajajo
Nadzorniki so ugotovili, da so banke od leta 2020 dosegle »določen napredek« pri reševanju finančnih in gospodarskih vplivov podnebnih sprememb. Vendar približno 60 odstotkov institucij, ki so bile vključene v stresni test, še ni imelo okvira za testiranje izjemnih situacij za modeliranje podnebnega tveganja na svoje poslovanje. Podnebna tveganja pri podeljevanju posojil jih upošteva le 20 odstotkov.
Podnebni stresni test je prav tako pokazal, da skoraj dve tretjini (65,2 odstotka) zaslužka bank iz poslovanja z nefinančnimi podjetji prihaja iz panog, ki proizvajajo veliko toplogrednih plinov. To so lahko na primer podjetja, katerih proizvodnja je odvisna od fosilnih goriv, kot sta nafta in zemeljski plin.
Pomembno je, da banke dobijo »natančnejše podatke in vpogled v načrte preoblikovanja svojih strank«, so navedli v ECB. To je predpogoj, da bodo banke v prihodnje lahko ocenile in obvladovale svojo izpostavljenost podnebnim tveganjem, so dodali.
Banke na podnebnem stresnem testu niso mogle pasti. Po mnenju ECB rezultati tudi nimajo neposrednega vpliva na kapitalske zahteve bank. Cilj testa je bil identificirati slabosti in izzive bank v povezavi z obvladovanjem podnebnih tveganj, so pojasnili.
