Ni jih malo, ki jim relativno visoka inflacija sivi lase in iščejo različne oblike naložb, s katerimi bi najmanj ohranili vrednost svojega portfelja. Slovencem so sicer tradicionalno blizu nepremičnine, ki pa tudi zaradi visokih nakupnih cen ne veljajo za posebej dobro naložbo. Nekaj povsem drugega pa na primer velja za umetniška dela, seveda, če ima oseba, ki se odloča za njihov nakup, dober nos, saj lahko njihova vrednost občutno naraste. Za dobro naložbo pa veljajo tudi nekateri starodobniki.
Ko beseda nanese na umetnino na štirih kolesih, ne moremo mimo njega, Audijevega TT, ki je kot takšen veljal vseh 25 let proizvodnje, do letošnje smrti. Športni avto, ki je bil naprodaj kot kupe ali roadster, pod kreacijo pa sta se podpisala J Mays in Freeman Thomas, pri čemer so ogrinjalo prvič odstranili jeseni leta 1995, ko je bil TT, tedaj še kot koncept, na ogled na salonu v Frankfurtu. Ker je požel izjemno odobravanje, je bila serijska proizvodnja samo še vprašanje časa, tri leta kasneje pa so prvi že zapeljali v prodajne salone.
Ime kot poklon tradiciji
Ime TT je poklon tradicije znamke NSU, predhodnici Audija, ki je na otoku Man v razredu TT dirkala s svojimi motorji, prvič že davnega leta 1907. V imenu TT pa mnogi vidijo tudi tehnologijo in tradicijo, ki pri znamki iz Ingolstadta štejeta veliko. Avto z motorjem spredaj in pogonom spredaj (ponujali so tudi štirikolesno gnano različico) je bil sicer zasnovan na platformi volkswagna golfa in audija A3, njegova serijska podoba pa se od konceptne ni veliko razlikovala. So bili pa prvi kupci precej drzni, tako da je bil TT pogosto del črne kronike, saj je množično prihajalo do nesreč pri visokih hitrostih nad 180 kilometrov na uro, potem ko so vozniki izvajali hitre manevre menjave smeri vožnje. Zato so se razvojniki potrudili in avto nadgradili, da so bile vozne zmogljivosti tudi pri višjih hitrostih zelo dobre. Serijska sta postala tudi sistema ESP in ASR za nadzor stabilnosti in proti zdrsu, na zadku so dodali spojler. Navdušeni nad njim so bili tudi onkraj Luže, kjer je TT postal avto leta 2000. Za pogon sta bila zadolžena dva 1,8-litrska bencinska štirivaljna motorja z močjo 180 (132 kW) in 225 konjev (165 kW), šestvaljnik pa se je hvalil z 250 konji moči (184 kW). Prvo generacijo so izdelovali na Madžarskem, proizvodni čas je bil 52 ur, avta pa sta povezovali tudi dve mesti, Ingolstadt v Nemčiji in Simi Valley v Kaliforniji, kjer je v Volkswagnovem oblikovalskem centru delal tudi Freeman Thomas, preden so ga »ukradli« in zaposlili v Audijevem centru za dizajn.
Avgusta 2004 so pri Audiju napovedali naslednjo generacijo, ki bo na veliko uporabljala aluminij. Zunanja podoba je bila samo evolucija prve generacije in je v dolžino merila 4,18 metra, ob 6-stopenjsikem ročnem je bil na voljo tudi 6-stopenjski samodejni menjalnik. Na šovu v Ženevi leta 2008 pa se je zgodilo nepredstavljivo, TT je dobil dizelski motor, in sicer z močjo 170 konjev (125 kW). Športnost je bila sicer malce okrnjena (7,5 sekunde do stotice in 226 km/h najvišje hitrosti), je bila pa zato poraba zelo ugodnih 5,3 litra. Kasneje so dizlu moč povečali na 184 konjev (135 kW), kar je bilo dovolj za 241 km/h in porabo zgolj 4,2 litra. V spomin na dirkača Tazia Nuvolarija so izdelali omejeno serijo, ki pa je bila naprodaj le v Italiji.
Z dieto izgubil 300 kilogramov
Kot alternativo dizlu so ponudili različico TTS s kar 272 konji (200 KW) in štirikolesnim pogonom. Maksimalna hitrost je bila elektronsko omejena na 250 km/h. Na TT-ja so se različne nagrade kar lepile, tudi v ZDA so bili ljudje navdušeni, od leta 2005 so jih tako Američanom prodali 35.000. »Na tedanji trg športnih avtomobilov je imel velik vpliv, saj je bil oblikovan drugače od tedanjih trendov. Na nek način je bil preprost kot Bauhaus in zelo nemško oblikovan. So pa moji študentje navdih pri risanju dobili ravno od tega audija,« se spominja Geoff Wardle, sicer ponosni lastnik in profesor na ArtCentru. Leta 2012 so predstavili ultralahki koncept, ki je z uporabo titanija, karbona in magnezija izgubil kar 300 odvečnih kilogramov, notranjost pa je bila zasnovana puritansko. Serijske proizvodnje ni dočakal.
Tretja in zadnja generacija je premiero leta 2014 doživela v Ženevi, najzmogljivejša različica pa je imela prvič moč večjo od 300 konjev, v dolžino pa je pridobila centimeter. Kot da to ni dovolj, je sledil TT RS z neverjetnimi 400 konji moči (194 kW), 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 280 km/h najvišje hitrosti in 3,7 sekunde do stotice, kar je bila le še pika na i temu ikoničnemu avtomobilu. Februarja 2023 so napovedali le še zadnjo omejeno serijo in nato smrt, saj je prodaja upadla do te mere, da proizvodnja ni več prinašala zaslužka. Vse do konca pa je TT poosebljal Audijev slogan Napredek skozi tehnologijo, vzor razvojnikov pa je bil ves čas porsche 911. Dejansko je šlo za njegovo cenejšo različico. »Kar je bilo najboljše pri TT, je zagotovo, da se vse od koncepta pa do zadnjega oblikovno ni veliko spremenil, v očeh mnogih pa je vse do konca bil nekakšna skulptura na štirih kolesih,« dodaja Torsten Wenzel, Audijev oblikovalec zunanjosti, ki je pomagal pri razvoju. Naslednika TT ne bo dobil.
