Predlog deklaracije so v DZ v imenu poslanskih skupin SD in Svobode 31. marca vložili njuni vodji Jani Prednik in Borut Sajovic ter predsednik OZP Predrag Baković (SD). Podporo so ji danes izrazili tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi. Da bo glasoval proti, je napovedal samo poslanec Levice Matej T. Vatovec, in sicer zato, ker meni, da je treba zgodovino pustiti zgodovinarjem. Ukrajince pa je treba drugače podpreti v njihovi obrambi domovine, je dejal ter izpostavil humanitarno in drugo pomoč, ki jim jo nudi Slovenija.
Jani Prednik je v imenu predlagateljev izpostavil, da letos mineva 90 let od gladomora, ki po obsegu in tragičnosti pomeni eno največjih humanitarnih katastrof in zločinov proti človečnosti v 20. stoletju. Poudaril je, da so sovjetske oblasti takrat pred mednarodno javnostjo zanikale lakoto in zavrnile mednarodno pomoč, neresnice o njem pa še danes širi Rusija, da bi pridobila podporo za svojo sedanjo agresijo na Ukrajino.
Izpostavil je, da se bo Slovenija s sprejetjem deklaracije pridružila več kot 20 državam in Evropskemu parlamentu, ki so že sprejeli podobne izjave o priznanju gladomora kot genocidnega dejanja, da bi izrazili solidarnost z ukrajinskim narodom in pomagali pri preprečevanju ponovitve takšnih grozodejstev. Je tudi način za ohranitev spomina na to tragedijo, kot tudi za preprečitev širjenja izkrivljenih zgodovinskih dejstev v času, ko poteka ruska vojaška agresija na Ukrajino, je dejal.
Podporo deklaracijio izrazili tudi poslanci opozicijskih SDS in NSi
Franc Breznik (SDS) je ocenil, da je pomembno sporočilo deklaracije to, da noben zločin nikoli ne zastara, in da je treba, da se ne bi ponovili, procesuirati vse komunistične zločine, tudi tiste v Sloveniji. Anže Logar (SDS) pa je ocenil, da bi morali deklaracijo razširiti s pozivom Rusiji, da uradno prizna gladomor in se opraviči zanj. Matej Tonin (NSi) je izpostavil, da je v gladomoru umrlo tako veliko ljudi samo zaradi politične odločitve komunističnega režima. V poslanski skupini NSi pa so jo podprli tudi v luči sedanje ruske agresije v Ukrajini, je dodal.
V deklaraciji DZ obžaluje genocidno namero gladomora, ko je stalinistični režim v letih 1932 in 1933 v Ukrajini uničil celotno skupino prebivalstva z namerno povzročitvijo pomanjkanja osnovnih življenjskih sredstev. Obsoja ta genocidna dejanja, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in močno poškodovala temelje ukrajinske družbe.
Deklaracijo z opredelitvijo množičnega poboja z lakoto v Ukrajini kot genocida je podprla tudi vlada, je danes v OZP povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Soglasno jo je podprla tudi komisija državnega sveta za mednarodne odnose.
