Zunaj kitajskih meja je v 53 državah skupno več kot sto podružnic kitajske policije, s katerimi Peking tudi z grožnjami pritiska na svoje državljane, ki živijo v tujini, jih nadzira in pogosto tudi vrača domov. Tako piše v poročilu nevladne organizacije Safeguard Defenders, ki jo je pred leti ustanovil švedski aktivist za človekove pravice Peter Dahlin, da bi opozoril na izginjanje ljudi na Kitajskem. Organizacija je na te prikrite policijske postaje opozorila že septembra, v včeraj objavljenem poročilu pa navaja, da jih je dvakrat več, kot so ocenjevali doslej, pri tem čemer se sklicujejo tudi na kitajske dokumente, ki so jih pregledali.
Med 53 državami ne navajajo Slovenije, izpostavljajo pa Italijo, kjer naj bi bilo kar enajst takšnih podružnic z glavno v Milanu. So tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Romuniji ter drugod, trdi organizacija in dodaja, da je več kot polovica od 102 takšnih prikritih policijskih postaj v Evropi.
Safeguard Defenders pravi, da je glavna naloga podružnic kitajske policije po svetu utišati kitajske politične emigrante. Med njimi so islamski Ujguri, žrtve državnega terorja v Xinjiangu. Kitajske oblasti trdijo, da v teh uradih prostovoljci ponujajo konzularno pomoč državljanom, ki jo potrebujejo zlasti po pandemiji in posledičnem zaprtju kitajskih mej, na primer zaradi podaljšanja vozniškega dovoljenja ali da si priskrbijo rojstni list.
Vrnjenih 230.000 ljudi?
Na Irskem so takšno podružnico, ki je brez dovoljenja delovala na njihovih tleh, konec oktobra zaprli. Nizozemska je postala pozorna na to, ali pri njih obstaja takšna kitajska policija, ko je na njihovi televiziji pričal Kitajec, ki je prejel telefonske klice z grožnjami, potem ko je protestiral pred kitajskim veleposlaništvom. Francoski mediji pa so poročali o kitajskem državljanu, ki so ga v pariški podružnici prisilili, da se je vrnil na Kitajsko.
V Safeguard Defenders trdijo, da je kitajska policija preko teh svojih podružnic v tujini, zlasti v Afriki, k vrnitvi domov prisila več kot 230.000 kitajskih državljanov. Šlo naj bi za podružnice štirih policijskih central na Kitajskem, Kitajce v tujini pa pogosto tudi prisilijo, da vohunijo za svojimi rojaki, podobno kot morajo na Kitajskem ljudje poročati predstavnikom oblasti o svojih sosedih.
Srbija in Hrvaška zanikata, da bi kaj vedeli o postajah
Kitajska je sklenila varnostne sporazume z nekaterimi afriškimi državi, ki omogočajo njeni policiji proste roke na njihovem ozemlju. Srbija in Hrvaška pa sta zanikali, da bi s Kitajsko sklepali takšne sporazume, kot trdijo v Safeguard Defenders, kjer so postali pozorni na skupne patrulje srbskih policistov s kitajskimi v Beogradu oziroma hrvaških policistov s kitajskimi v Zagrebu. Na srbskem notranjem ministrstvu v sporočilu za javnost priznavajo, da je bilo med 17. septembrom in 16. oktobrom 2019 v patruljah v Beogradu, Novem Sadu in Smederevu s srbskimi policisti tudi šest kitajskih: »Naloga kitajskih policistov je bila, da pomagajo srbskim pri zaščiti reda in varnosti ter da omogočijo lažji stik s svojimi rojaki in organizacijami v Srbiji (…) Kitajski policisti pa niso imeli pravice do uporabe sile.« Srbsko notranje ministrstvo tudi pravi, da ne ve ničesar o kakšni kitajski policijski postaji v Beogradu.
Hrvaško notranje ministrstvo pa trdi, da so bili v letih 2018, 2019 in 2022 kitajski policisti na Hrvaškem samo zaradi komunikacije s kitajskimi turisti.
