S porazom Darka Jorgića v osmini finala so se tudi končali slovenski nastopi na letošnjem SP, ki je bilo po letu 1939, ko ga je gostil Kairo, prvič na afriški celini. Pred 84 leti je do kolajne, srebrne, v dresu takratne jugoslovanske reprezentance prišel Maks Marinko, vendar v ekipnem tekmovanju. Za njim so se z jugoslovansko ekipo bronastih kolajn veselili še Ištvan Kopra in Edvard Vecko v Ljubljani ter štiri leta pozneje v Münchnu, Miran Savnik leta 1975 v Kalkuti, Jernej Zalaznik leta 1987 v New Delhiju in Robert Smrekar leta 1991 v Čibi. Pri šestih kolajnah bo slovenski namizni tenis ostal tudi po Durbanu, kajti pohod 24-letnega Hrastničana je končal dve leti starejši Liang Jingkun, ki je pred dobrim mesecem dni na turnirju prvakov v Macau v osmini finala proti Darku Jorgiću izgubil z 2:3.
»Liang Jingkun je bil tokrat veliko bolje pripravljen na mojo igro kot v Macau. Pripravljen je bil na vse udarce in ves čas je vedel, kako igrati. Ni imel težav z mojim servisom, žogico je vedno usmeril tja, kamor mi ni ustrezalo. Velikokrat je odigraval v sredino, tako da nisem mogel zaključiti točke. Ob tem je bil ves čas agresiven, z bekendom je odigral vse z mize, pričakoval je vsako paralelo po forhendu in mi ni dovolil, da bi odigral svoje dolge udarce. Skratka, dvoboj je resnično odigral zelo dobro,« je po porazu igro svojega nasprotnika pohvalil Darko Jorgić, ki je imel v prvem in tretjem nizu lepo priložnost, da ju reši v svojo korist. V prvem je vodil že z 8:4, v tretjem pa s 6:3.
Malo časa za regeneracijo
»Morda bi se dvoboj končal drugače, če bi dobil prvi niz, ampak Liang Jingkun je odigral odlično tekmo. Spet se je pokazalo, da Kitajci vedno odreagirajo dobro, ko je to najbolj potrebno, in da na največjih tekmovanjih igrajo boljše kot običajno. Kot rečeno, premagal me je peti igralec sveta, zato bi, čeprav nisem dosegel osnovnega cilja, da bi se uvrstil v četrtfinale, prvenstvo ocenil pozitivno. Vidim, da sem vedno bližje kitajskim igralcem, in to me žene, da bom še več in bolje treniral,« se ne predaja varovanec Jožeta Urha in selektorice slovenske reprezentance Andreje Ojsteršek Urh, ki je imel dvoboj s Kitajcem dobrih 14 ur potem, ko je v tretjem krogu s 4:0 ugnal Francoza Alexisa Lebruna.
»Zagotovo bi mi bilo lažje, če bi bil najin dvoboj pozneje, saj bi imel več časa za regeneracijo. Podobno je bilo tudi na OI v Tokiu po zmagi nad Harimotom v osmini finala, ampak to ne sme biti izgovor. Dejstvo je, da je bil Liang Jingkun bolje pripravljen na mojo igro kot jaz na njegovo. Nekaj je grenkega priokusa, ker se nisem uvrstil v četrtfinale, kar je bil moj cilj.«
Čeprav je do olimpijskih iger v Parizu še več kot leto dni, Darko Jorgić že zdaj pogleduje proti najpomembnejšemu tekmovanju v prihodnjem letu.
»V Durbanu sem se znova prepričal, da lahko igramo z vsakim, vendar bom moral k svoji igri še kaj dodati, predvsem pa v ključnih trenutkih ne bom smel delati lastnih in nepotrebnih napak,« je odločen aktualni evropski podprvak, ki je na svetovni lestvici pridobil eno mesto in je zdaj na dvanajstem mestu.
Očitno je bila osmina finala Jorgiću v Južni Afriki usojena, kajti v njej je s Čehom Tomašem Polanskim obstal tudi v igri dvojic.
