Ko kdo komu v Sarajevu pravi »e, nećeš ti nikad imati svoj tramvaj« (ti pa nikoli ne boš imel svojega tramvaja), to pomeni, da misli, da z neko poslovno zadevo, akcijo ali vsem življenjskim načrtom – preprosto ne bo nič. Tramvaj se je skozi zgodovino vpisal kot neločljiv del mestne identitete in se vtkal v zgodovino mesta ter njegovo mitologijo, tako da je postal neke vrste medij, okoli katerega in v katerem se dogajajo zgodbe. Najpomembnejše najprej: miti. Zgodba, da je bosanska prestolnica imela tramvaj pred Dunajem, sodi med urbane mite, ki deloma temeljijo na resnici. Dunaj je imel konjsko vprego, ki je po tirnicah vlekla vozove pred bosanskim največjim mestom, Sarajevo pa je četrto po vrsti v monarhiji dobilo električni tramvaj. Veliko pred Prago, Budimpešto in Zagrebom, dve leti pa pred Dunajem: Sarajevo, kot menda vsako pomembno mesto, ima v svoji zgodovini obdobja globokega propadanja, včasih pa ne povsem pojasnjene izbruhe emancipacije. Primer tega drugega je seveda čas okoli olimpijskih iger leta 1984, primerov prvega pa je, kolikor hočete.
Fotografija: Reuters
A pred koncem 19. stoletja mesto postane zanimivo, širi se, nekateri od glavnih podjetnikov K. und K. monarhije so prišli sem razvijat svoje posle, začeli so se odp...
Na nedavne navedbe premiera Roberta Goloba, da so na ministrstvu za zdravje pripravili izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se...