Svetovno prvenstvo v Budimpešti se bo danes za slovensko atletiko začelo udarno. V večernih kvalifikacijah bo nastopil prvi slovenski adut za visoko uvrstitev Kristjan Čeh, ki ga bržčas čaka finalni nastop pojutrišnjem ob 20.30. Že prvi vikend 19. prvenstva na Madžarskem bo nekaj vrhuncev, največji zagotovo jutri ob 19.10, ko bo znan najhitrejši sprinter na 100 metrov. Prvi svetovni prvak bo znan že danes dopoldne, saj bo prva končna uvrstitev, moška hoja na 20 kilometrov, že ob 8.50.
Prvi dan prvenstva bo pozornost v večernem sporedu usmerjena k Ryanu Crouserju, dvakratnemu olimpijskemu prvaku v suvanju krogle, ki bo branil naslov svetovnega prvaka iz Eugena. Američan je letos že izboljšal svetovni rekord (23,56 m), potem ko je spremenil tehniko meta in povzročil pravo atletsko revolucijo. Jutri bo svoje mojstrstvo razkazoval še en Američan, Noah Lyles. Sprinter je bil znan kot specialist v teku na 200 metrov, kjer je postavil osebni rekord 19,31 ter se na dvanajst stotink sekunde približal svetovnemu rekordu Jamajčana Usaina Bolta. »Prepričan sem, da sem lahko zelo hiter tudi v sprintu na 100 metrov. Trenutno so moje meje okrog časa 9,65, medtem ko lahko na 200 metrov tečem 19,10,« verjame Noah Lyles, ki bo nastopil tudi v ameriški štafeti 4 x 100 m. Če bo napovedi pretvoril v dejanja, lahko postane eden junakov letošnjega prvenstva.
V zraku številni svetovni rekordi
Faith Kipyegon je v zadnjih dveh mesecih postavila tri svetovne rekorde. Kenijska tekačica na srednje in dolge proge bo favoritinja tekov na 1500 in 5000 metrov. Na krajši razdalji je junija v Firencah tekla 3:49,11, na daljši razdalji teden dni kasneje v Parizu 14:05,20, pred slabim mesecem pa je v teku na eno miljo tekla 4:07,64, kar je bilo kar pet sekund hitreje od rekordne znamke Sifan Hassan. Faith Kipyegon je sočasno dvakratna olimpijska in svetovna prvakinja v teku na 1500 metrov.
Tudi Evropa bo imela v Parizu številne zvezdnike in svetovne rekorderje. V prvi vrsti kaže izpostaviti sijajnega švedskega skakalca ob palici Armanda Duplantisa, ki je pred časom izjavil, da je mogoče v njegovi disciplini preskočiti 630 centimetrov, njegov svetovni rekord pa trenutno znaša 622. Moški kralj teka na 1500 in 5000 metrov je Norvežan Jakob Ingebrigtsen. Da je v sijajni formi, je potrdil prejšnji mesec, ko je v teku na 1500 metrov postavil četrti najboljši čas vseh časov (3:27,14).
Evropska prevlada na nizkih ovirah
Tudi v teku na 400 metrov z ovirami bosta prva favorita Evropejca. Karsten Warholm se vrača po dolgotrajni poškodbi stegenske mišice. Norvežan, ki je svetovni rekord postavil predlani v Tokiu (45,94), je dva od najhitrejših petih tekov vseh časov postavil v tej sezoni: 46,51 v Monaku in 46,52 v Oslu. Pri ženskah naj bi bila prva favoritinja svetovna rekorderka ter olimpijska in svetovna prvakinja Sydney McLaughlin-Levrone, a si je 24-letna Američanka poškodovala koleno in odpovedala nastop v Budimpešti. Vse oči bodo usmerjene v Nizozemko Femke Bol, ki je s časom 51,45 lastnica tretjega najboljšega časa vseh časov.
Pogled na lestvico rezultatov letošnje in lanske sezone kaže, da bodo v Budimpešti ogroženi še nekateri svetovni rekordi. Venezuelka Yulimar Rojas je vselej nevarna v troskoku, Američan Grant Holloway pa v teku na 110 metrov ovire, saj z osebnim rekordom 12,81 le za stotinko zaostaja za najhitrejšim vseh časov, rojakom Ariesom Merrittom. Izpostavimo še Lamecha Girmo, ki je junija letos v Parizu s časom 7:52,11 že izboljšal svetovni rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami.
Sebastian Coe ostaja predsednik Svetovne atletike
Nekdanji vrhunski tekač Sebastian Coe ostaja predsednik Svetovne atletike (WA). Britanec je bil na volilni skupščini edini kandidat, od 195 kandidatov pa je prejel kar 192 glasov podpore, kar kaže, kako je dvakratni olimpijski prvak na 1500 metrov priljubljen znotraj atletske druščine. Lord Coe vodi Svetovno atletiko od leta 2015, ko je ugnal tekmeca Sergeja Bubko (kot podpredsednik je vodil letošnjo volilno skupščino), po pravilniku WA pa bo Britanec opravljal svoj zadnji mandat. Coe je izpostavil nekatere izzive v atletiki, kjer je leto 2026 označil za zelo pomembno, saj takrat ne bo svetovnega prvenstva in olimpijskih iger, kar ponuja manevrski prostor za preizkušanje novosti. »Kaj točno, še ne morem obelodaniti. Mislim, da moramo postati hitrejši in dostopnejši za nove tehnologije. Doslej smo bili na tem področju preveč konservativni.« Tudi za prihajajoče prvenstvo je ocenil, da devetdnevno tekmovanje s tri- do štiriurnim programom ni več v skladu s časom. »To si ogledajo le še puristi, kar sem tudi sam,« je odgovoril 66-letni Sebastian Coe, ki je svoje organizacijsko mojstrstvo dokazal na olimpijskih igrah v Londonu pred enajstimi leti, ko je bil predsednik organizacijskega odbora. Prihodnje leto bodo olimpijske igre v Parizu, čez dve leti pa svetovno prvenstvo v Tokiu.
Novi stari predsednik Svetovne atletike, naslednice nekdanje Mednarodne atletske organizacije (IAAF), je velik kritik vojne v Rusiji, zato ni nikoli niti podvomil o odločitvi, da ruskim in beloruskim športnikom ne dovolijo nastopiti na največjih tekmovanjih. Zato se je tudi ostro odzval, ko je Mednarodni olimpijski komite (Mok) objavil, da raziskuje, kako bi lahko ruski in beloruski športniki prihodnje leto tekmovali na igrah v Parizu. Sebastian Coe se v medijih pojavlja tudi kot eden najresnejših kandidatov za novega predsednika Moka. Volitve bodo čez dve leti, zato obstaja možnost, da bo Coe predčasno zapustil atletsko barko. »O morebitni kandidaturi se še nisem odločil, zato je ne morem ne potrditi ne zanikati. Lahko povem le, da me ta čas zanima vodenje atletike in način predstavitve našega športa, da bi lahko sledili spreminjajočemu se občinstvu,« odgovarja Coe.
