Slovenščina pozna dve besedi, ki si delita pomen francoske »la patrie« in italijanske »la patria«: dobeseden prevod je »očetnjava«, tako kot nemški »das Vaterland«, ruski »otečestvo« in srbski »otadžbina«. Slovenščina ima poleg tega izraz domovina, ki ustreza nemškemu »die Heimat«, v tem pomenu ima ruščina izraz »rodina«, naši južni sosedje pa tako kot mi izraz »domovina«. V nemščini živita obe besedi vzporedno, pri čemer pomeni »Heimat« deželo, kjer sem doma, »Vaterland« pa deželo slavnih spominov in zmag.
Ta drugi pomen je skušala prevzeti slovenska očetnjava, kar jasno kaže Jenkova himna »Naprej zastava slave, na boj junaška kri, za blagor očetnjave naj puška govori«. O domovini pa se govori bodisi kot o materi domovini, »o zemlji domači, predragi deželi, ki si jo ljubil prisrčno ves čas«. Gore so »okameneli zanos domovine«. V vojaški rabi lahko govorimo samo o obrambi domovine, medtem ko bi vse druge vojne operacije pokrival blagor očetnjave.
Že Primož Trubar je bil soočen z dejstvom, da so »lubi Slovenci« živeli v različnih deželah, a jih je združil v »ti pravi Cerkvi Božji tiga slovenskiga jezika« in ozemlje, na katerem je delovala ta cerkev, obravnaval kot »deželo«. Ker Slovenci nikoli v zgodovini nismo bili združeni v eni politični enoti, »Zedinjena Slovenija« pa nikoli ni bila več kot politične sanje o skupni »očetnjavi«. Zato pomeni beseda domovina še danes dvoje, vsako v svojem kontekstu: državo Slovenijo in pa etnično ozemlje Slovencev. Predsednica države se je torej zapletla, ko je Italijo označilo za domovino tržaških Slovencev, ko bi bilo dovolj, ko bi spregovorila o njihovi državljanski pripadnosti Italiji in o tem, kako slovenska manjšina bogati Italijo, tako kot italijanska manjšina v Sloveniji bogati Slovenijo.
Minister Šarec pa bo moral dobro premisliti o tistih nalogah slovenske vojske, ki izhajajo iz članstva v vojaškem paktu, pa tudi o tistih, ki jih terjajo Združeni narodi. Z izrazom »domovina« teh nalog pač ni mogoče pokriti.
Vsi pa se moramo zavedati, da ima jezik svojo tradicijo in sporočilnost, ni kar gnetivo po naši všeči.
Božidar Debenjak, Ljubljana