Poleg zagotovljenega nastopa na EP, kar se je – če me spomin ne vara – zgodilo prvič, smo si predčasno priigrali tudi prvo mesto v skupini in boljše izhodišče v žrebu skupin. Zato smo si lahko privoščili kadrovsko pomladitev in prevetritev ekipe, kar je tudi naložba za prihodnost. Priprave in zadnji kvalifikacijski tekmi, ki vseeno nista brez tekmovalnega naboja, ne pomenijo enotedenskih počitnic, ampak resno delo, nadgradnjo in razširitev igralske baze za prihodnost.
Doslej Slovenija še nikoli kvalifikacij za EP ni končala s stoodstotnim izkupičkom. Lahko po štirih zmagah v kvalifikacijah za EP 2024 tudi z zelo spremenjeno zasedbo dvakrat zmaga v zadnjem ciklusu?Vsekakor, sicer ne bi naredil takšnega seznama. Vsi izbrani igralci imajo kakovost in niso anonimneži. Vsi so tudi že bili v reprezentancah A in B, zato je logično, če zadevo prevetrimo, da napredujejo iz B v A. Verjamem vanje in jim zaupam.
V zadnjem ciklusu bi lahko še dodatno uigravali prvokategornike za januarsko EP v Nemčiji, a ste se odločili za skoraj povsem spremenjeno zasedbo. Zakaj?Odprti sta bili seveda obe opciji. Lahko bi se uigravali s prvokategorniki, a ker je potem pred EP še en »mrtvi teden«, v katerem ni nobenih uradnih tekem, ga bomo takrat izkoristili za dodatno uigravanje z najboljšimi in kakšno pripravljalno tekmo. Če pa bi spet vpoklical vse najboljše igralce, bi takoj dobil vprašanje, zakaj nisem dal priložnosti mlajšim – in obratno. Glede tega se lahko vedno vrtimo v začaranem krogu. Še so igralci, ki bi si zaslužili vpoklic, in s tem bi lahko še dodatno razširili igralsko bazo in kader, a poškodbe so spet naredile svoje.
Naturalizirani črnogorski vratar Miljan Vujović od SP 2021 v Egiptu ni dobil poziva v reprezentanco, zato je izjavil, da se bo treba pogovoriti s selektorjem. Sta se pogovorila?Če povem po pravici – ne. Ta zadeva mi je sicer prišla na uho, a je nisem raziskoval. Nihče se ni obrnil name, tudi Vujović ne. A mislim, da glede tega ni nobenih težav z Vujovićem, še manj pa zamer. Sploh če govorimo o tako mladih igralcih, kot je on z 22 leti.
Gorenjev igralec Domen Tajnik se decembra lani ni odzval pozivu v reprezentanco B. Ali ga zato ni na tokratnem seznamu?Od takrat se mi sploh ni javil. Ali bi se moral morebiti jaz javiti njemu? Prepričan sem, da je zadeva jasna.
Komaj 18-letni Črnogorec Mirko Latković, član vašega Trima (letos je na posodi v Dobovi), se je odločil igrati za Slovenijo. Ste razmišljali, da bi ga uvrstili na seznam?Tudi v rokometu je treba iti skozi določene procese ter igralske in starostne selekcije, ker je to v športu normalen proces. Kot v šoli, kjer ne moreš iti neposredno iz petega razreda v osmega ali iz šestega v prvi letnik srednje šole. Če se ozrem v zgodovino, se ne spomnim, da bi kakšen igralec prišel iz kadetov kar neposredno med člane. Za zdaj tudi sam priznava, da je še »premlečen« za reprezentanco A. Kar pa zadeva pridobitev slovenskega državljanstva zanj, nisem pravi naslov za to vprašanje.
Na klubski ravni je bil Trimo pred nedavnim derbijem v Celju v resni igri za naslov državnega prvaka. A po porazu zdaj za pivovarji zaostaja za štiri točke. Je prvenstvo že odločeno?Da, naslova prvaka Celjanom ne moremo odvzeti niti mi niti Gorenje. V teoriji možnost še obstaja, v praksi je to misija nemogoče. Celjani imajo prosto pot, avtocesto do naslova. Zdaj med Trebanjci in Velenjčani, ki imamo enako število točk, ostaja le še boj za drugo mesto, Trimo pa čaka še težko gostovanje pri Gorenju.
Za nameček imajo Celjani v zadnjih krogih precej lažji razpored kot oba tekmeca.Njihovo gostovanje v Ribnici je edina tekma, na kateri bi morebiti lahko »kiksnili«. A tudi v tem primeru bi pred Trimom in/ali Gorenjem, če bi kateri od njiju dobil vse tekme do konca, imeli še vedno dve točki prednosti. Da bi v zadnjih petih krogih izgubili dve tekmi, je nemogoče. Na dosedanjih 21 tekmah so si privoščili le en kiks, poraz proti nam v Trebnjem, žal pa jim Gorenje ni odščipnilo niti točke. Tudi če bi mi zmagali v Celju in premešali karte v boju za prvaka, bi morali slaviti še v Velenju.
A v Celju vam je kazalo dobro: sredi drugega polčasa ste zaostajali le za gol, nato pa so gostitelji dosegli delni izid 6:1.V drugem polčasu so bili Celjani še agresivnejši v igri, mi pa nismo imeli pravega odgovora. Sodniški kriterij je bil malce premehak za takšno igro in tudi to je vplivalo na nekatere incidente, do katerih sicer verjetno ne bi prišlo. V prvem polčasu bi lahko vodili že za dva, tri gole, v drugem pa nismo izkoristili priložnosti in smo Celjane vrnili med žive. Njihova izkušena ekipa je to izkoristila, mi pa smo še vedno neizkušeni. Če ne delujemo kot kolektiv, se nam to v igri zelo pozna, za nameček pa nimamo igralca, ki bi potegnil voz naprej v kritičnih trenutkih. Delali smo napake, enostavno se nismo znašli, a nas tekmeci niso nadigrali. Tudi skoraj polna dvorana je bila za moje igralce breme, saj niso vajeni igrati pred toliko gledalci. Da bi iz poraza potegnili nekaj pozitivnega, sem svojim igralcem po tekmi v garderobi v šali dejal, da smo na medsebojnih tekmah še vedno boljši od Celjanov: doma smo zmagali z enajstimi goli razlike, na gostovanju pa izgubili le za tri. Oni so pobrali smetano na torti, mi pa smo si odrezali svoj kos torte.
Derbi je minil v znamenju incidentov med igralci obeh klubov, trenerjema, strokovnima štaboma, bilo je veliko prerivanja in petelinjenja, padale so težke besede, rdeča kartona …Skozi vso tekmo so celjski igralci, njihov strokovni štab in navijači provocirali. Jaz sem ločeval igralce, njihove in svoje, a so se v javnosti pojavile drugačne informacije. Tudi takšne, da sem želel ob njegovem slavju z navijači namerno spotakniti Aleksa Vlaha. To so velike nebuloze, ne vem, kje in kako so ljudje to sploh lahko videli. Pozneje sem še enkrat pogledal posnetek tekme in znova nisem videl ničesar spornega.
