Slovenija sodi med države, kjer je uporaba zimske opreme določena z zakonom. Podobno velja tudi za veliko drugih evropskih držav, ne pa za vse. Takšnih pravil, denimo, ne poznajo v Veliki Britaniji. Rok za prehod na zimsko obutev za avtomobile je pri nas postavljen na 15. november. Časa je torej še skoraj ves mesec, a raje ne odlašajte preveč z rezervacijo termina. Da ne bo tako kot lani, ko ste, kot vsako leto prej, tik pred zdajci iskali luknjo v do vrha natrpanih urnikih. Morda pa je to le moja grda razvada.
Po drugi strani prezgodnje menjavanje letnih gum za zimske tudi ni smotrno. Zimske pnevmatike so namreč namenjene uporabi za vožnjo pri temperaturah do 7 stopinj Celzija. Pri višjih so letne pnevmatike zmogljivejše. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje porabe goriva in obrabe pnevmatik, temveč tudi varnosti. Zimske pnevmatike imajo pri višjih temperaturah namreč daljšo zaviralno pot. Zaradi vsega naštetega gre pri menjavanju pnevmatik za klasični scenarij Scile in Karibde. Na koncu si vesel, da si prišel pravočasno skozi in s čim manj stresa ob lovu na termine. Stresu se lahko sicer izognemo z nakupom celoletnih pnevmatik, a smo se s tem izpostavili novim težavam. Celoletne pnevmatike namreč niso primerne za uporabo, ko je več snega oziroma ko so temperature pod minus 3 stopinje Celzija. Kdor mora na pot ne glede na razmere, si takšne rešitve preprosto ne more privoščiti.
Komaj si opravil z zimskimi počitnicami, že se približuje 15. marec, ko v Sloveniji uporaba zimske opreme ni več obvezna. Vendar, pozor! Tudi tu rana ura ni nujno zlata ura. Datumi na koledarju so eno, nekaj povsem drugega pa so dejanske vremenske razmere. Poleg tega je treba upoštevati razlike v zakonodaji med posameznimi državami, če vas pot zanese še tja. Zimska oprema je na Hrvaškem in v Avstriji obvezna do 15. aprila. Enako velja za nekatere italijanske regije. Sam že nekaj časa doživljam stisko tudi glede menjave pnevmatik pred prvomajskimi počitnicami. Zgodilo se je pred leti. Na jadranski magistrali je bilo vreme še brez pripomb. Ko smo se bližali Ilirski Bistrici, je stvar postajala napeta. Po serpentinah v klanec je še šlo. Nekaj kilometrov pred Knežakom pa sneg. Vožnja je bila nemogoča že pri 10 kilometrih na uro. Kljub največji pazljivosti smo na trenutke drseli in upali na najboljše. Nisem bil za volanom, a izkušnja se je vtisnila v spomin. Našli smo prvi kmečki turizem in prespali. Vzporedno z našo izkušnjo se je cela drama, s številnimi nesrečami, odvijala tudi na slovenskih avtocestah. Kaj želim povedati? Odgovorno in po pameti, da bo vaša guma vselej dobro srečala cesto.