V nedavni ujmi so se žal razkrile številne slabosti projektiranja infrastrukture, gradnje in umeščanja objektov v prostor. Vsekakor je čas za podrobne tehtne premisleke in prevetritve številnih pravil in ustaljenih praks. Denimo strokovnjaki za mostove že predlagajo popolnoma drugačno gradnjo, v loku in brez vmesnih podpornikov, ob katerih se ob poplavah nakopiči ogromno materiala, kar lahko povzroči poplavo, kot se je to zgodilo med drugim na Prevaljah. Premisliti bo treba tudi izdajo gradbenih dovoljenj na težavnih območjih in še marsikaj drugega. Navsezadnje velja ponovno usvojiti modrosti naših prednikov, ki na plazovitih oziroma poplavnih območjih ob vodi preprosto niso gradili svojih bivališč. Izjema so bili le mlini in podobno …

Dr. Meta Kržan iz Odseka za stavbe in potresno inženirstvo odgovarja na vprašanje, zakaj je bilo v zadnjih poplavah porušenih in poškodovanih ogromno hiš.

Pri nedavnih izrednih dogodkih so se žal številne stavbe močno poškodovale, v nemalo primerih pa je prišlo tudi do porušitev. Vzroke za slednje se bo za posamezne stavbe lahko določilo po preučitvi specifičnih okoliščin in lastnosti stavb. Do najhujših posledic je v največ primerih najverjetneje prišlo zaradi plazenja brežin ali zaradi lokalne erozije temeljnih tal. Poleg tega lahko poškodbe na stavbah povzročijo tudi obremenitve zaradi stoječe ali deroče vode, naplavin in različnih udarcev iz okolja (drevesa, skale …). Pri izrednih obremenitvah so navadno bolj kritični objekti, ki so bili že pred dogodkom v slabšem gradbenotehničnem stanju. To je lahko posledica pomanjkljivega ali neustreznega projektiranja, gradnje oziroma vzdrževanja.

Kako pogosto naj bi pregledali stanje hiše, da bi videli, kdaj je čas za obnovo?

Nosilno konstrukcijo stavb, ki so bile podvržene izrednim obtežbam zaradi poplav ali so na potencialno plazovitih območjih, je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. Vse novo evidentirane poškodbe (razpoke na nosilni konstrukciji, nagibi ali povesi celotne stavbe ali posameznih delov …) ali povečanje obstoječih lahko nakazujejo poškodbe nosilne konstrukcije zaradi nedavnih dogodkov. Za oceno kritičnosti evidentiranih poškodb, vzrokov in pripravo ustreznih smernic za sanacijo poškodb nosilne konstrukcije je v primeru evidentiranih poškodb ali poslabšanja stanja obstoječih poškodb na stavbah treba poklicati strokovnjaka, ki bo na podlagi individualnega celostnega pregleda stavbe podal strokovno mnenje.

Splošni zaščitni ukrepi in priporočila so na voljo na povezavi www.gov.si/teme/nacrti-zascite-in-resevanja/.

Sanacija stavbe po poplavi

O tem, kako ukrepati, ko nam voda pošteno namoči dom, svetuje mag. Barbara Treppo Mekiš iz Laboratorija za gradbeno fiziko.

Poškodba zaradi vode ustvari idealno okolje za plesen in slabo kakovost zraka v zaprtih prostorih, kar povzroča simptome, podobne senenemu nahodu, kot so kihanje, izcedek iz nosu, rdeče oči in kožni izpuščaji. Če obnova po poplavi ni pravilno opravljena, lahko onesnaženje z bakterijami ali s plesnijo, ki jih je prinesla poplava, vpliva na zdravje prebivalcev. Pomembno je, da se ukrepa hitro, saj se tako prepreči dodatne poškodbe in rast spor plesni.

Pomembni so naslednji koraki:

- Poklicati svojo zavarovalnico, da se ugotovi možnost črpanja sredstev iz zavarovalne police.

- Vso vodo v hiši je treba čim prej izčrpati. Vse, kar je bilo nasičeno z vodo, je treba odstraniti. Očistiti ostanke, ki jih je nanesla voda – ruševine, pesek, mulj … Če so vir poplave tudi fekalne odplake, so potrebni dodatni previdnostni ukrepi, za katere je smiselno poiskati strokovno pomoč.

- Izsuševanje se običajno izvaja z industrijskimi izsuševalnimi napravami in dobro je imeti izvajalca z izkušnjami, ki je obnovo po poplavi že izvajal.

- Za posebna dela, kot so obnova električne napeljave, vodovoda, hladilnega in ogrevalnega sistema, se je najbolje obrniti na strokovnjake oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s posameznimi naštetimi dejavnostmi.

- Odstraniti talne in stenske obloge in odpreti talne in stenske konstrukcije do te mere, da se bo konstrukcijski les lahko posušil. Predelne stene, ki so izdelane iz mavčnokartoskih plošč, pritrjenih na kovinsko podkonstrukcijo, ter polnjene z mineralno volno, so še posebej podvržene nastanku plesni, če so zamočene, zato jih je treba v celoti odstraniti. Ohrani se lahko le kovinsko podkonstrukcijo.

- Odstraniti omet od tal do približno 30–40 cm nad nivojem, do koder je segala poplavna voda, sicer lahko v njem začne nastajati plesen.

- Odstraniti izolacijo, saj z vodo nasičena izolacija ni učinkovita. Razen tega je zelo majhna verjetnost, da bi se izolacija lahko popolnoma posušila, kar lahko privede do zadrževanja vlage v stenah. To pa lahko povzroči slabo kakovost zraka, plesen ter nadaljnje konstrukcijske poškodbe zaradi gnitja lesa.

- Pustiti izsuševanju dovolj časa, saj so materiali, ki so ob intenzivnem razvlaževanju že suhi na dotik, lahko še vedno mokri v sredini. Smiselno je uporabiti merilnike vlage in sprotno preverjati padanje vsebnosti vlage v posameznih materialih ob izsuševanju.

Po poplavi in izvedenem izsuševanju ter pred vgrajevanjem novih materialov je smiselno izvesti pregled kakovosti zraka v objektu, saj je v primeru kontaminiranosti zraka s sporami plesni to škodljivo za zdravje prebivalcev. Enako velja za površine po izsuševanju.

Mostovi

Zaposleni na Odseku za mostove in inženirske objekte so nam razložili,​ zakaj je porušenih ali poškodovanih toliko mostov.

Mostovi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju nemotenega delovanja prometne infrastrukture na lokalni in globalni ravni. To se je pokazalo pri nedavnih izrednih dogodkih, kjer je celotna ali delna porušitev mostov onemogočila dostop do številnih krajev po Sloveniji. Razlogi za porušitev so lahko različni, pri visokih vodah pa so večinoma povezani z izgubo stabilnosti opornikov zaradi erozije temeljnih tal ter s poškodbami zaradi akumulacije naplavin.

Kakšni bodo postopki sanacije?

Mostove bo najprej treba pregledati, pri obnovah in sanacijah pa upoštevati hidrološke in konstrukcijske zahteve pri ponovnem umeščanju objektov v prostor. Smiselno bi bilo vzpostaviti sistematično spremljanje stanja premostitvenih objektov tam, kjer to še ne poteka, da lahko pravočasno odkrijemo morebitne poškodbe in ustrezno ukrepamo.

Plazovi

Kaj je povzročilo plazenje in kakšne bodo sanacije, nam je pojasnila doc. dr. Karmen Fifer Bizjak z Oddelka za geotehniko in prometnice.

Neugodne vremenske razmere, kot so dolgotrajne in obsežne padavine, lahko sprožijo plazove večjih razsežnosti, kar se je potrdilo tudi pri letošnjih poplavah. Slovenija se kot alpska dežela z zelo raznoliko geološko strukturo uvršča med dežele z velikim tveganjem za nastanek plazov. Pomembno je, da geologi čim prej na terenu ocenijo velikost in nevarnost plazu za življenje ljudi in za stabilnost okoliških objektov. Geologi Zavoda za gradbeništvo sodelujejo pri oceni nevarnosti plazov skupaj s civilno zaščito in podajo na terenu prve ocene ter tudi napotke za prve sanacijske ukrepe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, kjer se na osnovi raziskav in izračunov določi trajne podporne ukrepe. Sanacije plazov niso poceni, zato je nujno, da se opravi zadostne geološke raziskave za optimizacijo podpornih ukrepov in trajno stabilnost plazu.

Kulturna dediščina

O varovanju kulturne dediščine in ravnanju z njo nam je koristne informacije posredovala dr. Mateja Golež iz Laboratorija za kamen, agregat in reciklirane materiale.

Po podatkih Ministrstva za kulturo RS zadnje avgustovske poplave na objektih in predmetih kulturne dediščine za sabo niso pustile tako uničujočih posledic kot v preteklosti. K temu je zagotovo v veliki meri prispevalo ustrezno upoštevanje navodil v zvezi z umikom predmetov dediščine z vseh kritičnih mest, ki bi lahko bila zaradi napovedanih obilnih količin padavin poplavljena. Pripomogli so tudi nekateri izvedeni protipoplavni ukrepi v preteklih letih. Ker je voda eden ključnih dejavnikov oblikovanja Zemljinega površja, bodo poplave še naprej stalnica našega vsakdanjika, z vedno novimi nepredvidljivimi scenariji. Nekaj izkušenj z njimi si je ZAG v preteklosti pridobil v mednarodnem projektu z naslovom Varovanje kulturne dediščine pred poplavami (CHEF), v okviru katerega je izšla tudi istoimenska monografija, z opisom primerov dobrih praks iz Slovenije in drugih evropskih držav. Poudariti je namreč treba, da je reševanje problemov poplavljene dediščine, tako premične kot nepremične, kompleksen in interdisciplinaren proces, v katerega so vključene mednarodne skupine strokovnjakov, pri čemer se strokovnjaki ZAG vključujejo tako na področju materialov kot tudi konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike. Mednarodno sodelovanje je potrebno tudi s stališča upravljanja vodotokov v smislu reguliranja njihovega pretoka, da se breme poplav po nepotrebnem ne prenese na dolvodno ležeče sosednje države.

Ključni za varovanje kulturne dediščine pred poplavami so zato preventivni ukrepi, če pa že pride do najhujšega, se problematiko rešuje s pregledom stanja od primera do primera in s čim širšo skupino strokovnjakov, ki delujejo tudi na Zavodu za gradbeništvo Slovenije.