Nekateri težave britanskega premierja Rishija Sunaka primerjajo s »sindromom trenerjev nogometnih klubov«, posebej tistih najmočnejše angleške lige premiership, ki jim grozi, da bodo iz nje izpadli. Zakaj? Ker nekdanji trenerji teh klubov, njihovi pribočniki in igralci kritizirajo vsako njihovo odločitev in potezo, s čimer povečujejo verjetnost, da jih bodo zamenjali še pred koncem prvenstva. Sunaku dihata za ovratnik in proti njemu rovarita dva nekdanja premierja, Boris Johnson zahrbtno, Liz Truss odkrito.
Bolj nevaren mu je Johnson, ker ima v vladajoči konservativni stranki veliko zaveznikov med vplivnimi poslanci, brexitskih desničarjev, ki mu prisegajo zvestobo in si želijo, da se vrne na Downing Street 10. Najglasnejša med njimi imata celo svojo televizijsko oddajo, v kateri poveličujeta Johnsona. Nekdanja ministrica za kulturo Nadine Dorries to počne v tedenski oddaji Talk TV, nekdanji Johnsonov minister za brexit Jacob Rees-Mogg pa na še bolj desničarski televiziji GB News, kjer se je našel tudi Pierce Morgan, odpuščen s televizije ITV, ker je ženo princa Harryja Meghan Markle kar naprej razglašal za lažnivko. Liz Truss (še) nima svojega televizijskega šova, a redno dela škodo Sunaku. Posebno z govori.
Starmer dopušča koalicijo z liberalnimi demokrati
Škodo, ki jo Sunaku delata Johnson in desnica v konservativni stranki, je toliko večja, ker so konservativci pod njegovim vodstvom prejšnji teden doživeli polom na lokalnih volitvah. Več kot tisoč konservativnih svetnikov je izgubilo sedeže v lokalnih upravah, volili pa so jih nekaj čez 8000. Vodilna opozicijska laburistična stranka jih je pridobila več kot 500. Zelo dobro so se odrezali tudi liberalni demokrati, ki po novem vodijo dodatnih dvanajst lokalnih uprav, skupno 29. Konservativci so izgubili nadzor v 48 lokalnih upravah in jih obdržali 33. Laburisti so osvojili večino v dodatnih 22 lokalnih upravah in jo imajo v skupno 71. Vse stranke razen konservativne so se okrepile.
Sunak je dejal, da je razočaran, vodja laburistov Keir Starmer pa, da torijska volilna katastrofa potrjuje, da gre njegova stranka volilni zmagi na parlamentarnih volitvah, ki morajo biti najkasneje decembra 2024, naproti. Za dodaten strah konservativcev, ki za laburisti v raziskavah javnega mnenja zaostajajo za 12 odstotnih točk (laburisti imajo 41 odstotkov podpore, konservativci 29, liberalni demokrati 16), je Starmer poskrbel z besedami, da ne izključuje koalicije z liberalnimi demokrati, če laburisti ne bi osvojili večine, a je dodal, da je to hipotetično vprašanje. Bilo pa bi enako političnemu čudežu, če laburisti ne bi dobili večine po vsem, kar so konservativci, Johnson in Liz Truss naredili Britancem z brexitom, med covidom in z najhujšo draginjsko in ekonomsko krizo med vodilnimi ekonomijami.
Na prepihu je spet tudi brexit
Prah po lokalnih volitvah se tako ni polegel kljub blišču in pompu kronanja, ki je sledilo dan po volitvah in v katerem sta vlada in Sunak aktivno sodelovala – vlada z najmanj 100 milijoni funtov davkoplačevalskega denarja. Mnogi mislijo, da je bilo kronanje še precej dražje in je seglo do četrt milijarde funtov, ki bi jih vlada sredi krize in inflacije lahko veliko koristneje porabila.
Ob velikem porazu konservativcev oživlja tudi razprava o katastrofalnih posledicah brexita. Prispevek k tej razpravi je dal prvi mož nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair Michael O'Leary, rekoč da bodo brexitarji pomrli, Britanija pa se bo v desetih do petnajstih letih vrnila v EU, ker so mlade generacije bolj proevropske.
