Delo in življenje Anice Kovačič danes preučujeta dr. Igor Jovanović in dr. Igor Šaponja iz Pulja v okviru projekta Stoletje evropskega antifašizma. Na Slovenskem največ raziskovalne pozornosti Ani Frank in njenim povezavam s Slovenijo posveča dr. Milena Mileva Blažić, ki je nedavno imela predavanje o Ani Frank in njenem prijateljstvu z Anico Kovačič.
Čeprav danes še vedno odkrivamo zgodbe iz obdobja holokavsta, je prav Ana tista, ki je najbolj zaznamovala to obdobje in ostaja njegov simbol ter opomin še danes. Njen dnevnik je eden najpomembnejših dnevniških zapisov na svetu, vendar to ne ustavi oblasti pred njegovo izključitvijo iz šolskih kurikulumov. »Dnevnik Ane Frank je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine in je spomin sveta. Popolnoma neodgovorno je od ministrstva za šolstvo in drugih ustanov, tudi vlade RS, da so izbrisali Dnevnik Ane Frank iz vseh učnih načrtov za slovenščino, tudi v evropskih šolah. To je hotena nevednost kot dejanje neodgovornega ravnanja. To je, kot da bi z zemljevida Slovenije izbrisali Plečnikove spomenike, ki so prav tako na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine,« pojasnjuje dr. Milena Mileva Blažić.
Nepoznavanje dnevnika Ane Frank namreč škoduje tudi nadaljnjemu raziskovanju holokavsta in povezav Ane z drugimi nam znanimi ujetniki. Ana Frank je bila v taborišču Bergen-Belsen sočasno z Borisom Pahorjem, verjetno se je na tem tragičnem kraju srečavala tudi z drugimi slovenskimi ujetniki. V hrvaškem časopisu Vijesnik je bila leta 1965 objavljena novica, da je Anica Kovačič v taborišču Bergen-Belsen spoznala Ano Frank, s katero sta se družili od januarja do marca 1945. Anica Kovačič je imela takrat 22 let in je po pričevanjih redno tolažila takrat 16-letno Ano Frank, ki ni več videla svojih staršev. A kako so raziskovalci sploh odkrili povezavo? »Kolega iz Pulja dr. Igor Jovanović in dr. Igor Šaponja sta za projekt Stoletje evropskega antifašizma in Istrsko društvo za zgodovino raziskovala področje in pričevanja preživelih ter prek sotrpinke Reni Smajla iz Istre, ki jih je prosila, da najdejo Anico Kovačič, odkrila Anico Mislej. Po raziskovanju sta našla Anico Kovačič v Domu v Zatolminu. Z njo sta se srečala nekajkrat ter posnela tudi videopričevanje, ki je javno dostopno. V Bergen-Belsnu je bila Anica od 26. januarja do 23. aprila 1945. Ana Frank je bila v istem taborišču od novembra 1944 do marca 1945, ko je žal umrla,« pojasnjuje dr. Milena Mileva Blažić.
Generacija tistih, ki so drugo svetovno vojno doživeli na lastni koži in doživeli taborišče v vsej svoji grozoti, počasi izginja. Zato je še toliko pomembneje, da raziskujemo njihove zgodbe, jih zapisujemo in sestavljamo v celoto. Kajti holokavst je nočna mora spomina sveta. Zakaj je torej Dnevnik Ane Frank tako pomemben? »Dnevnik Ane Frank je alegorija vseh otrok v vseh vojnah, tudi današnjih. Žal predstavlja literarno kontinuiteto od otroških križarskih vojn do sodobnih vojn, kar bi moralo biti nesprejemljivo. Vsi družbeni potresi se zrcalijo v družinah, otroci so najbolj senzibilni seizmografi. Dnevnik Ane Frank je napisan otrokocentrično, pisan je sočasno s peklom, srečanja Anice Kovačič z Ano Frank pa odraslocentrično in v pretekliku,« odgovarja dr. Milena Mileva Blažič.
Dnevnik Ane Frank je danes spravljen v švicarskih trezorjih in pri morebitnih prevozih ima podoben status varovanja kot Da Vincijeva Mona Liza. Dnevnik Ane Frank je glas vseh otrok in prvi stik s holokavstom. A glas so tudi vsi tisti, ki so Ano bodisi poznali bodisi preživljali taborišče na kateri koli drugi od premnogih lokacij. Anica Kovačič in Ana Frank sta moralni zgled, vsaka z individualno usodo, ki krepita etične vrednote ter prostor za imaginacijo in samorefleksijo. Dnevnikov in pričevanj pa je še veliko. Anica Mislej Kovačič je le ena od mnogih, ki lahko ali so lahko pričevali o grozotah holokavsta. Nedavno smo v Dnevniku pisali tudi o Anini otroški prijateljici Hanni. In takih zgodb je verjetno še veliko. Tudi pri nas.
Dnevnik Ane Frank tako ni le literarno delo, temveč predmet raziskovanja povezav, stikov in nevidnih poti. Anica Kovačič je ena od mnogih ključnih elementov, ki Ano postavljajo v prostor in čas ter sočasno povezujejo Slovenijo s širšim evropskim prostorom. Prav tako nam da misliti, koliko grozot ostaja prikritih, skritih in neodkritih.