Bolezni srca in ožilja, med katere sodijo možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, arterijska hipertenzija in druge, so najpogostejši vzrok invalidnosti in umrljivosti. Zaradi njih vsako leto po svetu umre 17 milijonov ljudi.

»Pri boleznih običajno namesto o vzrokih govorimo o dejavnikih tveganja za nastanek obolenja, saj bolezni navadno nastanejo kot posledica številnih vplivov, pri katerih nikoli ne moremo biti prepričani, kaj je najbolj botrovalo nastanku bolezni,« opisuje kardiologinja Daša Zugwitz in našteva najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in žil: kajenje, prekomerna telesna teža in nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, izpostavljenost stresu, previsok krvni tlak, povišan holesterol in povišan krvni sladkor. V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ob tem poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja srčno-žilnih bolezni.

Pričakuje se, da bo v Sloveniji do leta 2025 okvirno 400.000 oseb živelo z debelostjo. »To je 400.000 Slovencev z višjim tveganjem pojava sladkorne bolezni in srčno-žilnih zapletov ter nižje pričakovane življenjske dobe. Srčno-žilna obolenja so namreč glavni vzrok smrti oseb z debelostjo,« pojasnjujejo v društvu.

Prav tako je pomembno odkrivanje sladkorne bolezni, saj je pomemben dejavnik tveganja pri razvoju srčno-žilnih bolezni, razlagajo v društvu. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa dva je tveganje smrti zaradi kapi ali srčnega napada do štirikrat večje kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Pomemben dejavnik je tudi debelost, ki je čedalje pogostejša.

Tveganje narašča s starostjo

Tveganje, da se pojavi srčno-žilno obolenje, narašča s starostjo, strmo pa naraste po 55. letu starosti. »Starejši ljudje so tako najbolj ogroženi zaradi srčno-žilnih obolenj in tudi zaradi posledične smrti. Če izvzamemo starost, so seveda najbolj ogroženi ljudje, ki imajo sočasno prisotnih več dejavnikov tveganja, denimo kadilci s prekomerno telesno težo zaradi nezdrave prehrane, ki so telesno nedejavni,« pojasnjuje Daša Zugwitz.

Pri nas so trenutno srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok umrljivosti. Razlogi za tako visoko umrljivost tičijo v kombinaciji starajočega se prebivalstva in nezdravega načina življenja. »Omenila bi še, da so v svetu srčno-žilne bolezni še vedno najpogostejši vzrok smrti, vendar v Evropi že dlje časa opažamo upadanje. Tudi v Sloveniji so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok smrti vseh prebivalcev, a so pri moških že od leta 2009 na drugem mestu za smrtmi zaradi raka,« ob tem poudarja Zugwitzeva.

V Sloveniji sta najpogostejši srčni bolezni povišan krvni tlak in aterosklerotična bolezen srčnih žil, ki se lahko izrazi kot koronarna bolezen srca (torej naplastitve v svetlini srčnih žil, ki lahko vodijo v srčni infarkt) ali kot bolezen možganskih žil, ki lahko vodi do možganskega infarkta.

Bolezni, ki ne povzročajo simptomov

Večina srčno-žilnih bolezni je v začetku težko zaznavnih, ker ne povzročajo opaznejših simptomov. Načeloma te bolezni napredujejo počasi, zato je zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni v začetni fazi ključnega pomena za zmanjševanje tako bremena bolezni kot tudi umrljivosti in invalidnosti zaradi njih. Za lastno zdravje lahko največ naredimo s preventivnim ravnanjem in zdravim življenjskim slogom.

»Opozorilni znaki, zaradi katerih bi vsekakor svetovala obisk pri osebnem zdravniku, so tiščoča bolečina v sredini prsnega koša (za prsnico), ki se pojavlja ob telesnih obremenitvah in mine v mirovanju, pojav prekomerno težke sape (na primer pojav občutka težkega dihanja med telesno dejavnostjo, ki smo jo nedavno zmogli brez težav, kot je recimo hoja po stopnicah s polno nakupovalno vrečko), večkraten in pogost občutek nerednega srčnega utripa, nenadne začasne izgube spomina ali zmožnosti govora,« opisuje kardiologinja.

Večino pacientov h kardiologu napoti osebni zdravnik. Najpogostejši razlog za napotitev je tudi najpogostejša srčna bolezen, tj. arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak. Če je povišan krvni tlak dlje časa nediagnosticiran (ker ljudem ne povzroča težav) in ni uvedena ustrezna terapija za znižanje, lahko to privede do hipertenzivne bolezni srca, ta pa lahko vodi v srčno popuščanje. Poleg tega je povišan krvni tlak dejavnik tveganja za nastanek oziroma napredovanje drugih srčno-žilnih obolenj.

Kardiologinja opisuje, da paciente najpogosteje pripeljejo do zdravnika bolečine v prsnem košu, občutek težkega dihanja in občutek neustreznega srčnega utripa (prehitrega, prepočasnega ali premočnega). »Te težave so lahko znak srčno-žilne bolezni, vsekakor pa to ni nujno. V primeru težav je potreben obisk zdravnika, ki z ustreznimi vprašanji in pregledom pacienta presodi o morebitni napotitvi na dodatne diagnostične preiskave,« pravi specialistka kardiologije in vaskularne medicine.

Kaj lahko storimo za preventivo?

Za preprečevanje nastanka in napredovanja srčno-žilnih bolezni lahko največ naredimo z zdravim življenjskim slogom. Najpomembnejši ukrepi so opustitev kajenja, uživanje uravnotežene prehrane z upoštevanjem pravil mediteranske diete ter zmanjšanje prekomerne telesne teže. Ključnega pomena je redna aerobna telesna dejavnost, ki naj bi na teden obsegala 150–300 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti (hoja s hitrostjo, pri kateri se zadihamo, lahkoten tek ali kolesarjenje) ali 75–100 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti. Pomembno je poudariti, da je pri tovrstnih priporočilih vedno treba upoštevati tudi omejitve ali pridružena obolenja vsakega posameznika.