»Enako kot lani,« je predsednici republike Nataši Pirc Musar o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) danes poročal načelnik generalštaba SV Robert Glavaš. To pomeni, da je Slovenska vojska še naprej dobro pripravljena za delovanje v miru, za delovanje v vojni pa nezadostno. Ključna problema ostajata pomanjkljiva opremljenost in kadrovska podhranjenost tako v stalni kot tudi vojni sestavi. Glavaš je sicer ocenil, da do določenih izboljšav na posameznih področjih prihaja, a da je pripravljenost SV kompleksen kadrovski, operativni, logistični in finančni proces, ki zahteva stalno nadgradnjo. »Vsi napori, ki jih vlagamo v vojsko, vodijo k zastavljenemu cilju, to je popolnjena, opremljena in izurjena Slovenska vojska.« Na področju usposabljanj za oboroženi boj so v vojski pospešili tako kolektivno kot tudi usposabljanje posameznikov ter vaje enot mirnodobne sestave, je naštel Glavaš. Minister za obrambo Marjan Šarec pa je ocenil, da je ključna beseda zadnjih dveh let modernizacija.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v luči nespremenjene ocene vendarle prepričana, da je SV sposobna braniti suverenost in ozemeljsko celovitost države. »Vojska je lani izvedla vse ključne naloge usposabljanja in vaje, podporo drugim organom, predvsem na področju zaščite in reševanja, sodelovala je tudi v predvidenih mednarodnih obveznostih, kjer uživa visok ugled med kolegi iz tujine. O tem sem se prepričala tudi sama, ko sem pripadnike obiskala na misijah v tujini,« je še dejala v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je poudarila, da je bilo kljub različnim omejitvam v poplavah angažiranih skoraj 2500 slovenskih vojakov, ki so lani izvedli tudi največ helikopterskih posredovanj doslej – več kot 900. »Ob tej priložnosti se želim ponovno zahvaliti ministrstvu za obrambo ter vsem pripadnikom Slovenske vojske, ki so pomagali v času lanskih poplav ali predlanskih požarov in vseh drugih naravnih katastrof in nesreč, ki so prizadele naše ljudi.« Glavaš je ob tem dodal, da je Slovenska vojska v krizah vedno na razpolago, da pa je ukrepanje v poplavah lani seveda vplivalo na usposabljanje.
Obrambni minister Šarec je poleg »modernizacije opreme in pristopa za iskanje novih kadrov« ter »modernizacije razmišljanja«, na katerih da je treba graditi prihodnost, poudaril še, da so se izjemno povečale številke, ki jih obrambno ministrstvo namenja investicijam. Tako so zanje leta 2016 namenjali le tri milijone evrov, zdaj pa je ta znesek 250 milijonov evrov. »Čeprav se marsikomu zdi to velik znesek, pa je zagotovo manjši od tega, ki bi ga želeli nameniti, da bomo do leta 2030 prišli do dveh odstotkov BDP,« je opozoril obrambni minister. Obrambni proračun naj bi se v skladu z resolucijo o razvoju in opremljanju SV do leta 2040 namreč povečeval do leta 2030, ko naj bi obrambni izdatki dosegli dva odstotka BDP. Pri tem se je obrambno ministrstvo zavezalo, da bo vsaj petina obrambnega proračuna namenjena za investicije. Letos naj bi obrambni izdatki Slovenije glede na potrjeni proračun znašali 1,31 odstotka BDP.
Obvezno naborništvo (še) ni na mizi
Govor je bil tudi o kadrovski sliki, ki je večna odprta rana Slovenske vojske. »Zavedamo se, da nobeni vojski še tako sodobna oprema prav nič ne koristi, če je nima kdo uporabljati in upravljati,« je, spomnimo, lani opozarjal Šarec. Trenutno ima Slovenija okoli 7100 pripadnikov, resolucija o razvoju Slovenske vojske pa predvideva, da bi jih do leta 2040 moralo biti 10.000. V zadnjih letih medtem beležimo vztrajen negativen kadrovski trend, pri čemer je po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca Slovenska vojska lani prvič po letu 2010 s 325 novimi zaposlitvami presegla številko 300. Tudi število udeležencev na taborih za mlade se je po podatkih ministrstva občutno povečalo, ko so sprostili omejitev udeležbe. Pri čemer pa v obrambnem resorju ostajajo realni, saj da negativnih kadrovskih trendov ni mogoče obrniti v zgolj nekaj letih, temveč le s sistematičnim delom. Ob tem spomnimo, da strokovne razprave sociologov in psihologov kažejo na to, da danes mladi živijo drugače, posledica tega pa je tudi, da delo v organizaciji, kot je tradicionalno hierarhična vojska, zanje ni več tako zanimivo.
Beseda je na seznanitvi tekla tudi o obveznem naborništvu, vendar so se prisotni strinjali, da se o tem še ni treba pogovarjati. »Pogovarjamo se o tem, kako bolje spromovirati vojaški poklic, kako več fantov in deklet prepričati, da pridejo vsaj na trimesečno izobraževanje,« je dejala Pirc-Musarjeva. Tudi Šarec ocenjuje, da mehki pristopi popolnjevanja vojske dajejo zelo dobre rezultate. Ob tem velja pripomniti, da imajo zainteresirani več možnosti, kako se prostovoljno vključiti v različne oblike vojaške službe: poleg prostovoljnega služenja vojaškega roka in zaposlitve so tu že omenjeni vojaški tabori, vključitev med pogodbene rezerviste in vnos v evidenco strateške rezerve. Glavaš je danes recimo dejal, da so lani veliko pozornosti namenili tudi pogodbeni rezervi, za katero so prenovili načrt usposabljanj in jo aktivno vključevali v vaje, operativne naloge in celo mirovne operacije. SV je začela tudi proces priprav formacij vojne sestave SV, prenovo mobilizacijskih dokumentov in prilagoditev zahtevam novega strateškega koncepta zveze Nato. »Ne živimo več v času popolnega miru,« je bil jasen načelnik generalštaba SV.
