Slavni britanski avtomobilski novinar Jeremy Clarkson je v svoji zbirki kolumn iz leta 2005 The World According to Clarkson (Svet po Clarksonovo) zapisal: »Italijanska mladina se pritožuje, da mora živeti pri starših do svojega 72. leta, a to je zato, ker ves svoj denar zapravi za obleke, kavo in alfe romeo, namesto da bi vzela kredit.« Sliši se kot kritika, a skriva ščepec zavisti. Kontroverzni Britanec ni osamljen v svojem občudovanju znamke. Henry Ford je rekel, da vsakič, ko zagleda alfo romeo, dvigne klobuk. Sloviti Enzo Ferrari pa je nekoč dejal, da je njegov odnos do alfe romeo enak ljubezni otroka do matere. Ferrarijeva izjava ima tudi mračnejšo različico. Leta 1951 je Enzova ekipa v Silverstonu osvojila svojo prvo dirko formule 1 ter prekinila prevlado Alfe Romeo. Po dirki je Ferrari zgroženo dejal: »Ubil sem mamo!« Ni se šalil. Alfa Romeo je do konca sezone osvojila zgolj še eno zmago, nato pa se umaknila iz tekmovanja.
Umik je bil del širših sprememb. Pod imenom ALFA je bilo podjetje ustanovljeno leta 1910, osredotočeno pa je bilo na izdelavo luksuznih športnih avtomobilov za premožne. Za promocijo so že leta 1911 vstopili v svet dirkanja. Leta 1915 je podjetje kupil neapeljski podjetnik Nicola Romeo, od tod sodobno ime znamke. Zaradi finančnih težav investitorjev je Alfa Romeo leta 1933 prešla v roke italijanskega državnega holdinga IRI, po koncu druge svetovne vojne pa je trg luksuznih avtomobilov izhlapel. Lastniki so podjetje preusmerili v množično proizvodnjo, kljub dvema zaporednima naslovoma formule 1 pa so leta 1951 sklenili, da ne bodo financirali novega dirkalnika. Izguba za gledalce motošporta je bila zmaga za voznike osebnih avtomobilov. Omejena sredstva so isto leto usmerili v projekt giulietta, ki ga je vodil Orazio Satta. V sklopu projekta so razvijali tudi nov motor. To nalogo je prevzel Giuseppe Busso in ustvaril mojstrovino. Štirivaljnik »bialbero« slovi kot eden najboljših štirivaljnikov vseh časov. V giulietto so ga vgradili leta 1954. Izdelovali so ga vse do leta 1994.
Pod obliko se je podpisal Franco Scaglione
Giulietta ni bila zgolj motor. Javnost jo je prvič videla v obliki coupeja »sprint«, ki je imel (za silo) sedeža tudi v zadnji vrsti. Karoserijo je oblikoval Franco Scaglione iz podjetja Bertone, razstavili pa so jo na torinskem avtosalonu leta 1954. Odziv je bil izjemen. Prve modele so izdelali na roke, karoserije so priskrbeli pri Bertoneju, za notranjost vozil in električno napeljavo pa je skrbelo podjetje Ghia. Leto kasneje so v Torinu razstavili še limuzino »berlina« s štirimi vrati, sredi leta pa je prišel še kabriolet »spider«, ki so ga izdelali pri Pininfarini. Sledilo je še več različic, med drugim tudi karavan giulietta promiscua. Čudno, saj giuliette niso bile velike. Največje so merile v dolžino vsega 403 centimetre, spider vsega 390 centimetrov. Pričakovano za karavansko različico ni bilo pretiranega povpraševanja. Izdelali so jih vsega 91. Nekaj povsem drugega je bila različica TI (turismo internacionale), ki so jo predstavili leta 1957. Temeljila je na berlini, a bila zmogljivejša. Izdelali so jih kar 92.728. Skupno so med letoma 1954 in 1965 izdelali 177.690 giuliett. Različici TI so po priljubljenosti sledile berlina (39.057), sprint (24.084) in spider (14.300).
Prepričala je Sophio Loren in Gino Lollobrigida
Giulietta je dobila dve posodobitvi. Prvo leta 1959, drugo pa leta 1961, a so bile spremembe dokaj diskretne. Kupci so imeli v vseh različicah na voljo 1,3-litrski bialbero. V osnovni različici za vstopno berlino je premogel 53 konjev (39 kW) pri 5500 obratih ter najvišjo hitrost 140 km/h. S povečanim kompresijskim razmerjem in drugimi dodatki jim je pri različici spirit zagato uspelo iztisniti 100 konjev (74 kW) pri 6500 obratih in najvišjo hitrost 193 km/h.
Giulietto je leta 1962 začela nadomeščati giulia, ki je leta 1963 dobila močnejši 1,6-litrski motor, proizvodnja giuliette pa je ugasnila leta 1965. Alfa Romeo je ime še dvakrat potegnila iz naftalina. Prvič leta 1977, drugič leta 2010, a si omenjena modela z originalom, ki letos praznuje že 70. rojstni dan, delita zgolj ime. Ob 50-letnici giuliette so pri Fiatu o avtu zapisali: »Vse različice giuliette so bile ikone svojega časa. Avto je zvezda mnogih filmov iz 60. let, obdobja italijanskega gospodarskega razcveta in dolce vite. Osvojila je srca vseh: od običajnih ljudi, ki so si jo zagotovo želeli, do slavnih, kot so Sophia Loren, Gina Lollobrigida, Esther Williams, Diana Dors, Vittorio Gassman in mnogi drugi, ki so jo imeli.« Njen pomen dvajset let kasneje ni nič manjši.