Zmagovalka nedeljskih volitev v Nemčiji, stranka SPD, bo s potencialnima koalicijskima partnericama FDP in Zelenimi konec tedna začela predhodne pogovore o oblikovanju vlade. Vabila Zelenim in FDP so že poslali, pogovori pa bodo potekali v nedeljo. Kanclerski kandidat SPD Olaf Scholz noče izgubljati časa in bi s tretje- in četrtouvrščeno stranko rad čim prej preveril, kakšni bi lahko bili skupni cilji prve vlade po koncu šestnajstletne vladavine Angele Merkel.
Podporo za sestavo vlade in prevzem kanclerske pisarne mu izreka tudi javno mnenje. Kar 62 odstotkov anketirancev v zadnji raziskavi želi Scholza videti v kanclerskem uradu (to je 22 odstotnih točk več kot pred volitvami), medtem ko bi kanclerskemu kandidatu CDU/CSU Arminu Laschetu vodenje države zaupalo 16 odstotkov anketirancev (tri odstotne točke manj kot pred volitvami). Povsem jasni so anketiranci tudi glede prihodnosti CDU/CSU v naslednjem mandatu: da naj bo v opoziciji, jih meni 63 odstotkov.
Laschetu še ena priložnost
Medtem ko se SPD pripravlja na začetek koalicijskih pogovorov, se največja poraženka volitev, krščanska demokracija CDU/CSU, v veliki meri ukvarja sama s sabo. Številni poslanci, pomladek stranke in tudi vplivni član CDU Peter Altmaier so po porazu konservativcev pozivali k hitri prenovi stranke. Na seji poslanske skupine, na kateri so volili novega vodjo poslancev CDU/CSU v zveznem parlamentu, so na Lascheta letele številne kritike zaradi poraznega rezultata, slišati je bilo tudi pozive k njegovemu odstopu. Toda Laschet se za ta korak (še) ni odločil in želi vztrajati pri možnosti, da bi vendarle sestavil koalicijo s FDP in Zelenimi.
Čeprav je stranka takoj po volitvah vsaj navzven poskušala kazati obraz enotnosti, so trenja hitro postala očitna. Eden ključnih kritikov Lascheta je tudi nesojeni kanclerski kandidat CDU/CSU, bavarski ministrski predsednik in vodja CSU Markus Söder. Ta se ne strinja s trditvijo Lascheta, da poskus oblikovanja jamajške koalicije ni nemoralno početje. Pravi, da mora stranka poleg matematičnih preračunavanj ponuditi tudi politično-moralni razlog za sestavo vlade.
Kako močno je načet Laschetov položaj v stranki, je težko oceniti. Po javnomnenjski raziskavi YouGov njegov odstop z vseh političnih funkcij podpira 68 odstotkov anketiranih. Če bo politično preživel in dejansko začel pogovore o jamajški koaliciji, pa je njegova nadaljnja usoda na čelu krščanskih demokratov odvisna prav od uspeha sestavljanja vlade z Zelenimi in FDP.
Laschet sicer meni, da bi bila FDP raje del »jamajške« kot Scholzeve »semaforske koalicije« (SPD, FDP, Zeleni). FDP se bo o oblikovanju koalicije pogovarjala s krščanskimi demokrati v soboto, torej pred nedeljskimi pogovori s SPD. Pri Laschetu se bodo naslednji teden oglasili tudi Zeleni, a datum še ni določen. Kot je včeraj pojasnila sopredsedujoča Zelenih Annalene Baerbock, se bodo najprej sestali s SPD, saj imajo največ skupnih programskih točk.
Zeleni in FDP živijo napete čase
Predhodne pogovore pa so s srečanjem vodstev strank v torek zvečer že začeli kar sami FDP in Zeleni. Pregledali so, kako bi lahko sodelovali in kje so stične točke, ter to torej storili še pred pogovori s prvouvrščenima na volitvah SDP in CDU/CSU. Njuno zbliževanje pri vprašanjih okoljske, socialne in gospodarske politike je namreč ključno za sestavo katere koli od možnih dveh koalicijskih vlad, v katerih bi bile tri stranke.
Po pogovorih, do katerih je prišlo prej, kot se je pričakovalo, so Zeleni in FDP objavili zgolj fotografijo strankarskih veljakov z identičnim pripisom, da so na pogovorih iskali mostove za premoščanje razlik med strankama in nekatere tudi našli. »Napeti časi,« so ob objavi fotografije usklajeno tvitnili pri Zelenih in liberalcih. Vnovič se bosta vodstvi strank sešli jutri, torej še preden bodo eni in drugi za pogajalsko mizo sedli s SDP in CDU/CSU.
