Na pogojno kazen enega leta zapora s polletno prepovedjo vožnje je sodnica Gordana Malović obsodila 25-letnega Anela Bećirevića, ki je kriv povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. A če v dveh letih in pol ne bo storil enakega kaznivega dejanja, mu ne bo treba v zapor niti ne bo za pol leta ostal brez vozniškega izpita. Tako je sodnica odločila po izvedenem kazenskem postopku in pri tem v celoti sledila predlogu tožilke Urške Germadnik Šupek, njeni zaključni besedi in predlagani kazni pa se je pridružil tudi pooblaščenec oškodovancev Milko Škoberne.
Kot je v zaključni besedi poudarila tožilka, je do nesreče prišlo zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Obtoženi Bećirević je usodnega 14. septembra 2018 v večernih urah speljal na glavno oziroma prednostno cesto z osebnim avtomobilom v trenutku, ko je iz smeri Laškega proti Celju s svojim motorjem pripeljal 28-letni motorist. Trčil v sprednji levi del Bećirevićevega vozila, pri padcu pa utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Povzročitelj in sopotnica v vozilu nista bila poškodovana. Tožilstvo je štiri leta in pol po tragični prometni nesreči na zatožno klop celjskega sodišča posadilo Bećirevića, ki krivde po obtožnici ni priznal.
Motorist vozil le rahlo prehitro
Sodišče se je med sojenjem oprlo na mnenji strokovnjaka Boštjana Žigona ter izvedenca cestnoprometne stroke Sandija Horvata, ki sta prišla do podobnih zaključkov, kar se hitrosti vožnje motorista tiče. Pokojni motorist, ki je vozil kot drugi v koloni treh motoristov, saj ga je eden od kolegov tik pred nesrečo prehitel, naj bi res vozil nekoliko hitreje od dovoljenih 90 kilometrov na uro, a ne bistveno. Njegova hitrost naj bi znašala dobrih sto kilometrov na uro, kar je nekoliko nad dovoljeno mejo. Preiskava je tudi pokazala, da je vozil s prižgano lučjo.
»Glede na to, da gre za urejenega mladega človeka, ki je redno zaposlen in mu zaradi te kršitve ni mogoče pripisati siceršnje objestnosti, da še nikoli ni bil obsojen in da tudi ni užival alkohola ali prepovedanih drog, se mi zdi izrek pogojne obsodbe zadostna kazen,« je dejala tožilka, z njo pa se je strinjal tudi pooblaščenec oškodovancev Milko Škoberne. Je pa ob tem Škoberne spomnil, da je bil pokojni predviden, da prevzame domačo kmetijo, po njegovi smrti pa je delo na njej za kar nekaj časa obstalo. Zagovornica obtoženega Vlasta Petrucci je še pred razsodbo v zaključni besedi poudarila, da je obdolženi nesrečo obžaloval in je moral po njej poiskati psihiatrično pomoč. Da se je družini pokojnega tudi opravičil, na pogreb pa ni zmogel oziroma se je bal njihove reakcije. »Se pa ne čuti krivega, ker motorista ni videl. Če bi ga videl, bi ga spustil mimo,« je dejala zagovornica. Spomnila je tudi na mnenje izvedenca Horvata, da bi pokojni, če bi vozil po predpisih, situacijo lahko tudi obvozil. Zato je izrazila dvom, da je nesrečo povzročil iz malomarnosti, in predlagala oprostilno sodbo. Tudi ona pa se je pridružila besedam tožilke, da obdolženi še nikoli ni bil kaznovan niti ni nikoli storil kakšnega prekrška. Vsemu temu je sledila tudi sodnica, Bećirevića pa obsodila na res milo kazen, ki jo je predlagala že tožilka. Ob tem je oškodovance pokojnega, ki so priglasili 245.000 evrov škode, napotila na pravdo. »Dejstvo je, da je bila hitrost motorista nekoliko prevelika, a ni bila ključna, da je do nesreče prišlo, saj ni pretirano odstopala,« je v obrazložitvi sodbe poudarila sodnica.
