Obolenje na ustnicah povzroča virus družine Herpes simplex, ki je sicer odgovorna za oralni in genitalni tip herpesa. Virus se prenaša z neposrednim stikom s kožo oziroma sluznico. Po stiku se herpes prek limfne tekočine in krvi prenese po vsem telesu, tudi v živčne celice, kjer je zaščiten pred obrambnim sistemom organizma. Tam je skrit, vendar ves čas prisoten in pripravljen, da se pokaže na koži, ko je naš imunski sistem oslabljen. Izbruhne bodisi zaradi psihofizične utrujenosti, hudega stresa ali oslabljenosti organizma ob gripi in prehladnih obolenjih bodisi zaradi hormonskih sprememb, pretiranega izpostavljanja soncu, menstruacije ali uživanja kave, cigaret in alkohola. Virus po okužbi za vedno ostane v telesu gostitelja in se ga nikoli zares ne znebimo, oseba pa je lahko prenašalec virusa tudi tedaj, ko ta navzven ni izražen.
Potek okužbe s herpesom
Takoj po okužbi z virusom se na ustnici pojavita srbečica in pekoča bolečina, v roku največ nekaj dni pa nastanejo še mehurčki, ki se razpočijo in preidejo v kraste. Herpes se redko razširi na kožo obraza ali v usta, kar je bolj značilno pri mlajših otrocih in dojenčkih. Bolezenski znaki običajno ponehajo po približno tednu dni ali dveh, kar je odvisno od individualne reakcije, izbrane terapije in pogostnosti infekcij (recidivi so običajno manj resni kot prva epizoda). Če virusno reakcijo začnemo zdraviti ob prvem pekočem občutku na koži, se simptomi bistveno hitreje umaknejo. Ponovni izbruh je zelo odvisen od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki smo jih navedli že prej, infekcija pa ob oslabelosti imunskega sistema traja dlje in lahko povzroči nezaželene komplikacije.
Pred izbruhom herpesa se lahko zaščitimo predvsem tako, da se izognemo dejavnikom tveganja, v določenih primerih pa tudi z zdravili. Potem ko je virus že preveč namnožen, tudi zdravila niso več učinkovita ali pa prinesejo zgolj blago olajšanje, zato je priporočljivo čimprejšnje ukrepanje. Ko virus že izbruhne in so njegovi znaki vidni tudi navzven, si lahko pomagamo z mazili ali pripomočki, kot so obliži, ki vsebujejo učinkovine za lajšanje neprijetnih simptomov in pospešujejo celjenje prizadetega dela. Skupni imenovalec večine sredstev za pomoč pri herpesu je vsebnost adstringentov, ki preprečujejo zadrževanje vode na področju herpesa, nekateri pa vsebujejo tudi anestetike, ki blažijo bolečino. Veliko pripomočkov vsebuje cinkov oksid, nekateri pa tudi rastlinske izvlečke in propolis.
Preventiva z določenimi vrstami hranil
Po nekaterih raziskavah naj bi določene vrste hranil spodbujale, druge pa zavirale razvoj oziroma razmnoževanje virusa herpes. Med hrano, ki naj bi se ji ob pogostih težavah s herpesom izogibali, spadajo predvsem oreščki in žita ter semena, korenje, zelje in čokolada. Njihov skupni imenovalec je vsebnost L-arginina, ki naj bi neposredno vplival na razvoj okužbe. Na drugi strani pa hrana z L-lizinom pozitivno vpliva na omejevanje razvoja herpesa. Sem spadajo ribe, jajca, mlečni izdelki, soja in pivski kvas. Priporočljivo naj bi bilo tudi uživanje česna ter jemanje vitaminov in mineralov, ki krepijo imunski sistem, zlasti vitamina C s kombinacijo bioflavonoidov, ki spodbujajo njegovo učinkovitost, in cinka.
