Evropska komisija je odklenila vrata, skozi katera pelje pot Poljske do več kot 35 milijard evrov za okrevanje po pandemiji, vendar pa Bruselj še drži roko na kljuki in zahteva ukrepe Varšave na področju neodvisnosti sodstva, preden bo vrata dokončno odprl. Tako je razumeti sporočilo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je včeraj obiskala Varšavo in dejala, da »kar se tiče vprašanja vladavine prava na Poljskem, še nismo na koncu poti«.
Komisija je vrata odklenila v sredo, ko je vendarle potrdila poljski načrt črpanja sredstev iz svežnja za okrevanje gospodarstva po pandemiji in za odpornost, po katerem državi pripada 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 11,5 milijarde evrov ugodnih posojil. Vendar to še ne pomeni, da bo denar v Varšavo že začel pritekati. Kot je včeraj dejala von der Leynova, bo morala Poljska pred prejemom prvega priliva iz svežnja izpolniti dva pogoja. Prvi je reforma disciplinskega postopka proti sodnikom. Na Poljskem so konec maja odpravili sporno disciplinsko zbornico za sodnike, kar je tudi bistveno pripomoglo k potrditvi svežnja. Evropska komisija pa zdaj zahteva ustanovitev novega organa in nove podlage za disciplinsko odgovornost sodnikov. Drugi pogoj je revizija postopkov, ki jih je proti sodnikom opravila sporna in zdaj odpravljena disciplinska zbornica. Rok za oba pogoja je do konca tega meseca. Naknadno komisija zahteva vrnitev sodnikov na položaje, če revizija ne pokaže utemeljene disciplinske odgovornosti.
Tudi vojna je vplivala na odločitev
Čeprav sklad za okrevanje ni bil zamišljen kot paket, povezan z vprašanjem vladavine prava, se je na zahtevo nekaterih članic EU neto plačnic to zgodilo z nastankom mehanizma za pogojevanje. Budimpešta in Varšava sta se nanj sicer pritožili, a sta na sodišču EU primer izgubili. Zaradi vprašanj spoštovanja vladavine prava je evropska komisija ta mehanizem aprila potem že sprožila proti Madžarski.
Poljski komisija očita politično vmešavanje v neodvisnost sodstva in poskuse njegovega discipliniranja, medtem ko v Varšavi pravijo, da želijo sodni sistem očistiti ostankov komunizma in samovoljne sodniške interpretacije zakonov.
So pa na odločitev komisije, da potrdi poljski načrt črpanja sredstev, vplivale tudi politične okoliščine zaradi vojne v Ukrajini. Pozornost na vladavino prava na Poljskem je padla v drugi plan, Poljska pa je potrebo po sredstvih utemeljevala tudi s tem, da je sprejela rekordni polčetrti milijon ukrajinskih beguncev in izkazala veliko solidarnost. Kritiki odločitve komisije pa pravijo, da je stopila na tanek led in da ni zagotovil, da bodo poljske oblasti zahtevane reforme res izpeljale v zadostni meri.
