Vedno smo govorili, da je Pahor zamudil priložnost, bil je raje tiho, kot da bi govoril. Zdaj je obratno, gospa Nataša Pirc Musar je zamudila priložnost, da bi bila tiho ob proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ampak se je, znova, začela zaletavati vame. Njena vroča in nova tema so, kot slišimo, izbrisani. Lepo. A kdaj so to postali? Dvomim, da v času Melanije Trump. Nataša Pirc Musar ni nikoli zamudila izreči moralističnih pripomb o tem, kaj rečem, kaj storim, kako se obnašam. Ker doslej ni razumela, kaj je politična satira, in ker se je spotaknila ob zbirko Vladavina muh, bo v novi dobila svojo pesmico ali dve. Mladina
Nepreslišano: Svetlana Makarovič, pesnica
Zla runa je simbol zla. Pesem sem prebrala članom upravnega odbora Prešernovega sklada, obenem pa je bilo darilo tistim, ki razumejo, zakaj sem nosila rdečo zvezdo. To darilo je bilo nekaj lepega, je tolažba tistim, ki doživljajo enako psovanje, kot ga doživljam sama. Zadnje čase sem tolikokrat popljuvana, da se mi ni treba niti tuširati. Vsemu temu pljuvanju se je pridružila predsednica Nataša Pirc Musar, ki je izjavila, da ni primerno, da mi na proslavi ob dnevu kulture vročijo nagrado. Njena izjava pa ima malo drugačno težo. Spominjam se, kako sem nekoč satirično obdelala nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Rekla sem, da je premehek, da je slinar, bil je res precej trapast, a dvomim, da je bil zloben, morda je bil le malce otročji. Sedanja predsednica pa ni otročja, ampak je tudi zlobna.