Po uvodnem dnevu so na podnebni konferenci Združenih narodov COP26 države začele sklepati prve pomembne dogovore za zaščito podnebja, številne države pa so najavljale svoje zaveze, kako nameravajo zaščititi podnebje. Ob robu zasedanja so v Glasgowu še naprej potekali številni protesti različnih skupin, ki so na demonstracijah pozivale k odločnemu ukrepanju.
Sečnjo naj bi zamenjalo pogozdovanje
Več kot sto držav se je zavezalo zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030, sicer podobni zavezi, kot jo je skupina držav sprejela že leta 2014. Gozdovi veljajo za zelena pljuča planeta Zemlja, saj absorbirajo okoli 30 odstotkov toplogrednih plinov na svetu, v minulih letih pa se je njihova površina zaradi sečnje, pogosto zaradi ustvarjanja novih površin za kmetijstvo (za pridelavo soje, palmovega olja, kave in kakava), živinorejo in infrastrukturo močno zmanjšala. Dejansko je bila posekana že polovica gozdov na svetu. Zgolj lani je na svetovni ravni izginil gozd v površini dvanajstih Slovenij, od leta 2010 pa je bil po svetu zaradi preoblikovanja zemlje v kmetijske namene posekan teritorij, velik kot Španija.
V okoljevarstvenih organizacijah so pozdravili zavezo držav za končanje krčenja gozdov, ki vključuje tudi napoved devetnajstih milijard dolarjev javnih in zasebnih investicij za zaščito gozdov in ponovno pogozditev posekanih površin. Do konca desetletja države namreč nameravajo obnoviti 200 milijonov hektarjev gozdnih površin. Toda obstajajo tudi številni kritični glasovi, ki opozarjajo, da so bile podobne zaveze sklenjene že v preteklosti, vedno znova pa je primanjkovalo politične volje in denarja, da se uresničijo.
V primerjavi s prejšnjimi deklaracijami, ki so tudi vključevale obljubo o ustavitvi krčenja gozdov do leta 2030, je tokrat vendarle drugače, da so se obljubi držav, na ozemljih katerih je 85 odstotkov svetovnih gozdov, tokrat pridružile tudi države z največjim deležem gozdov na svetu: Brazilija, Indonezija, Kanada, Kolumbija, Demokratična republika Kongo, Rusija in Norveška. V Indoneziji, kjer se je v minulih letih močno zmanjšal obseg gozdov, sicer okoljevarstveniki opozarjajo, da morajo biti zaveze iz Glasgowa tudi obvezujoče, sicer se ne bo spremenilo nič. Tudi v Braziliji, kjer se je pod predsednikom Jairom Bolsonarom močno pospešila sečnja amazonskega pragozda, menijo, da bi morali krčenje gozdov prenehati takoj, tudi zato, da se zaščiti življenjski prostor domorodnih ljudstev.
Zmanjšanje emisij metana nujno za dosego zajezitvenega cilja
Drugi pomemben dogovor več kot 100 držav je predstavljala zaveza za zmanjšanje ravni izpustov metana, drugega najškodljivejšega toplogrednega plina takoj za ogljikovim dioksidom. Do leta 2030 naj bi raven metana (nastaja v poljedelstvu, na deponijah odpadkov ali pa se sprošča iz vrtin zemeljskega plina in nafte) zmanjšali za 30 odstotkov. Ker se metan v atmosferi zadrži dlje kot CO2, bi znižanje ravni tega toplogrednega plina lahko pomembno pripomoglo k doseganju cilja zajezitve globalnega segrevanja pri 1,5 stopinje Celzija.
Pobudo za zmanjšanje ravni metana so septembra podale Evropska unija in ZDA, ki pa jim na vrhu COP26 ni uspelo k tej zavezi prepričati tudi treh glavnih držav izvora metana – Rusije, Kitajske in Indije. Vendarle okoli 100 držav predstavlja izvor polovice vsega sproščenega metana na svetu, ki je po ocenah medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) prispeval kar polovico k segrevanju ozračja v primerjavi s predindustrijsko dobo. »Zmanjšanje ravni metana je ena najbolj učinkovitih stvari, ki jih lahko storimo,« je danes v Glasgowu dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Združeni narodi sicer ocenjujejo, da bi krepko zmanjšanje izpustov metana lahko znižalo globalne temperature za 0,3 stopinje Celzija do leta 2040. Če do zmanjšanja ravni tega toplogrednega plina v ozračju ne bi prišlo, pa cilja zajezitve globalnega segrevanja pri 1,5 stopinje Celzija ne bi bilo možno doseči.
