Poleti 2020 je policija južno od Rotterdama zasegla na tone mamil, odkrila pa tudi več zabojnikov, spremenjenih v provizorične zaporniške celice. Ena med njimi je bila celo zvočno izolirana mučilnica. Poleg zobozdravniškega stola je bilo v njej orodje – klešče, skalpeli, lisice. Na srečo še nepreizkušeno. Policija je takrat zagotovo preprečila več nasilnih zločinov, si pa po takem vpogledu v drobovje sveta kriminalnega podzemlja ni mogla več zatiskati oči. »Na kaj takega dotlej še nismo naleteli. V Latinski Ameriki so jih uporabljali, v Evropi pa ne,« je ob izdaji aktualnega poročila Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Europola komentirala direktorica slednjega Catherine De Bolle. Ali je mislila na točno ta primer, ni potrdila, a morebitne podobne najdbe na evropskih tleh vsaj javnosti niso znane. »Nemogoče je vedeti, kako so take mučilnice razširjene po Evropi, a je ta primer vsekakor resno opozorilo o porastu nasilja tolp,« pa je za Politico komentiral Chris Dalby, direktor nizozemskega svetovalnega podjetja World of Crime. Preiskovalci so odkrili približno 800 kriminalnih združb, ki ogrožajo varnost držav, droge pa so eden izmed glavnih virov dohodka organiziranega kriminala. Nemiri med tolpami se krepijo, včasih se v navzkrižnem ognju čisto po naključju znajdejo tudi nedolžni. Stopnjo nasilja v EU, povezanega z drogami, se po navedbah direktorja EMCDDA Alexisa Goosdeela že da primerjati s stanjem v Srednji Ameriki: »To je postalo del vsakdana v Evropi.« Nič kaj bolj optimistična ni niti direktorica Europola: »Kriminalne mreže so okužile samo jedro naših skupnosti in se prepletajo skozi tkivo naše demokracije in gospodarstva. Spodkopavajo zaupanje, spodbujajo nasilje ter ustvarjajo začarane kroge odvisnosti in revščine.«
Otroci s puškami
Da je kar polovica vseh umorov v EU povezanih s trgovino z mamili, je že lani komentirala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Še huje je, da mamilarski karteli rekrutirajo, radikalizirajo in na nek način za morilce usposabljajo vse več otrok in mladoletnikov. »So mamilarska različica otrok vojakov,« je opozorila. V aktualnem poročilu Europola so prav tako izpostavili mlade, ki so na plačilni listi kartelov. Tolpe v Marseillu najstnike zaposlujejo za preprodajo mamil, kar včasih vodi do oboroženih spopadov med otroci. »Eni druge pobijajo s kalašnikovimi,« so izpostavili. V pristaniščih v Antwerpnu in Rotterdamu je policija naletela na številne najstnike, ki z raztovarjanjem kokaina iz zabojnikov preživljajo celotne družine. Najbolj na udaru za rekrutiranje so tako najrevnejši in s tem najbolj ranljivi otroci.
Trgovina z mamili je ena najresnejših varnostnih groženj v Evropi, razmere pa se le še slabšajo. Zaslužki na črnem trgu, v zadnjih letih okoli 31 milijard evrov letno, kriminalne združbe dodatno spodbujajo k vse bolj brutalnem obračunavanju. Strokovnjaki so ugotovili še, da je trgovina z drogami bolj ali manj odporna na globalne krize, kakor tudi na politične in gospodarske spremembe in nestabilnosti, kot so bile denimo pandemija, aktualna vojna v Ukrajini ali prevzem talibanski prevzem oblasti v Afganistanu, kjer kljub zmanjšani proizvodnji maka pomanjkanja heroina v EU še ni čutiti.
Vsako leto rekordni zasegi
Zanimivo je, da organi pregona iz leta v leto beležijo manj zasegov droge, a po drugi strani v njih zasežejo vse večje, enormne količine mamil. Leta 2021 so zasegli rekordnih 256 ton posušenih delcev marihuane ter 816 ton hašiša oziroma kanabisove smole. Rekordni so tudi zasegi kokaina, leta 2021 kar 303 tone, tri četrtine tega v Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji. Kar je petkrat več kot pred desetletjem. Večina ga v Evropo prispe v ladijskih zabojnikih, najbolj z njim preplavljeno je belgijsko pristanišče Antwerpen, ki je postalo nekakšna kokainska prestolnica Evrope. Prvi podatki kažejo, da so tudi predlani zasegli rekordno količino kokaina. Zaradi lažjega procesa tihotapljenja se preprodajalci vse pogosteje infiltrirajo v evropska sodišča ali pa podkupujejo zaposlene tam, v logističnih podjetjih, med cariniki, policisti. Če se na denar ne odzivajo, jih začnejo ustrahovati in jih izsiljevati. Plačilo je odvisno od stopnje zahtevnosti dela, so pa pristaniški delavci in uradniki za pomoč pri velikih pošiljkah plačani tudi do sto tisoč evrov.
