Ursula Von der Leyen, Mark Rutte in hrvaški premierAndrej Plenković so se v Sarajevu danes sestali z najvišjimi političnimi predstavniki države. Z obiskom so želeli izkazati podporo BiH na njeni evropski poti in se iz prve roke seznaniti z napredkom.
Predsednica Evropske komisije je BiH pohvalila za stoodstotno uskladitev z zunanjo in varnostno politiko EU, kar je po njeni oceni močno sporočilo. »Resnično ste izkazali svojo posvečenost evropski poti,« je izjavila na novinarski konferenci. »Priča smo določenemu napredku, resnični posvečenosti cilju članstva v EU s pomembnimi zakoni, ki so bili sprejeti. Pokazali ste, da lahko ustvarite rezultate,« je še dejala. Več rezultatov bodo ustvarili v BiH, bolj bodo komisiji pomagali pri pripravi poročila, ki bo odrazilo ta napredek, je poudarila von der Leyenova.
Voditelji držav članic EU so sredi decembra lani podprli začetek pristopnih pogajanj z BiH, ko bo izpolnila določene pogoje. Evropsko komisijo so pozvali, naj do marca pripravi poročilo o tem, da bi lahko sprejeli odločitev o začetku pogajanj. Voditelji članic EU se bodo na naslednjem rednem zasedanju sestali konec marca.
Po besedah predsednice Evropske komisije so bili glavna tema današnjih pogovorov v Sarajevu predvsem nadaljnji koraki, ki so potrebni v procesu pristopanja, zlasti na področju demokracije in vladavine prava. Pri tem je izpostavila zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov in zakon o preprečevanju pranja denarja, ki jih oblasti v BiH še niso sprejele. Omenjeni zakoni spadajo v paket reform oziroma med 14 pogojev za začetek pristopnih pogajanj.
Svet ministrov BiH doslej pripravil 13 predlogov zakonov
Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto je danes izpostavila, da je svet ministrov BiH doslej pripravil 13 predlogov zakonov. Šest jih je parlament BiH sprejel, v postopku sprejemanja pa so tudi nekateri drugi zakoni. Krišto je izjavila, da trdno verjame, da bo do marca na podlagi uresničenih reform določen datum začetka pristopnih pogajanj.
Pojasnila je, da je vlada v BiH z dialogom, kompromisi in razumevanjem dosegla pomemben napredek pri izvajanju reform. Po njenih besedah bodo kmalu sprejeli tudi več drugih zakonov, vključno s spremembami volilne zakonodaje. Krišto je še dodala, da od EU pričakujejo, da bo še naprej spodbujala procese, ki jih bodo pripeljali do dialoga, a da se morajo izogniti posredovanjem mednarodne skupnosti. To bi po njenem lahko resno ogrozilo odnose v vladajoči koaliciji in spodkopavalo institucije v državi.
Na vprašanje, koliko pogojev od 14 morajo sprejeti oblasti v BiH, von der Leyenova danes ni dala jasnega odgovora. »Zelo podrobno smo se pogovarjali o zakonih, ki jih je treba sprejeti,« je izjavila in ocenila, da je to mogoče storiti.
Evropske ambicije BiH podpira tudi Nizozemska, pri čemer je Rutte izpostavil, da proces pristopanja temelji na konkretnih rezultatih. Ocenil je, da pred BiH še veliko dela, da bo izpolnila pogoje. »Moramo videti, kaj se bo zgodilo v naslednjih šestih tednih,« je dejal in poudaril, da gre za zelo zahtevne naloge. Plenković pa je medtem poudaril, da BiH mora prek izvajanja reform izkoristiti priložnost zdaj, ker se nova ne bo spet tako hitro pojavila zaradi prihajajočih volitev v Evropski parlament. »Vtis imam, da so sporočilo razumeli in sprejeli,« je dejal.
BiH je sicer prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016, decembra 2022 pa je dobila status kandidatke za članstvo. Za čim prejšnji začetek pristopnih pogajanj z BiH si močno prizadeva tudi Slovenija.
