Leta 2021 je Tadej Pogačar v prvem nastopu na Lombardiji slavil, ko je bil v ciljnem sprintu v Bergamu boljši od Fausta Masnade. Lani je v obratni smeri od Bergama do Coma na cilju ugnal Enrica Masa. V tretje, ponovno v Bergamu, se je na cilj pripeljal sam z veliko prednostjo pred tekmeci. »Vsaka zmaga, ko prideš na cilj sam, je veliko bolj čustvena. To je izpolnitev mojih sanj. Jesenske italijanske klasike mi izjemno ustrezajo, še posebej zadnja, ki je najdaljša in najtežja,« je po hat-tricku zmag po Lombardiji razlagal Tadej Pogačar (UAE Emirates). Z uspehom se je Pogi izenačil z Alfredom Bindo (1925−1927) in Faustom Coppijem (1946−1949), ki sta pred njim trikrat zapored slavila na dirki odpadlega listja.
Ustavili ga niso niti krči
Šele šestič v zgodovini se je zgodilo, da so bili na startu iste dirke zvezdniki Tadej Pogačar, Primož Roglič in Remco Evenepoel. Vsi so pričakovali hud boj za zmago, a 25-letnik s Klanca pri Komendi na svojem terenu ni pustil prostora za dramo. Pri tem mu je malce pomagal zgodnji padec Evenepoela in ne najboljši dan Rogliča.
Pogi je napadel tam, kjer so pričakovali vsi. Na zadnjem vzponu na prelaz Ganda (9,3 km, 7,1 %), a se tekmecev 33 kilometrov pred ciljem ni znebil. Najvztrajnejši je bil Aleksander Vlasov, blizu je bil tudi Roglič. Nato pa je najboljši kolesar sveta dokazal, da ni najboljši le v vožnji navkreber, ampak tudi navzdol. Ustvaril je razliko pred tekmeci, ki je 25 kilometrov pred ciljem znašala pol minute, in je ni več izpustil iz rok. »Nisem si mislil, da bom ostal sam, hotel sem le razredčiti skupino. Pred dvema letoma sem spust odpeljal zelo slabo, tokrat je šlo veliko bolje,« je ključni trenutek dirke opisal kapetan Emiratov, ki je imel v zasledovalni skupini še pomočnika Adama Yatesa.
Čeprav je Pogi ostal sam, je razliko do cilja le še povečeval, navijačem pa je zastal dih, ko so ga zagrabili krči. »Že dolgo nisem doživel takih krčev. Vedel sem, da moram toliko zmanjšati vate, da malce popustijo, pomagal sem si tudi z udarci ob nogo. Na srečo so popustili in na koncu sem lahko ponovno užival v samostojni vožnji,« je povedal zmagovalec 17 dirk v sezoni, kar je nov Pogačarjev rekord. Zadnja zmaga mu predstavlja olajšanje, saj je po svetovnem prvenstvu zaradi utrujenosti razmišljal tudi o predčasnem koncu sezone, a ni dolgo zdržal brez kolesa. »Čeprav sem si vmes zlomil zapestje, lahko ocenim, da je bila to moja najboljša sezona do zdaj. Zaključil sem na vrhuncu in zdaj bom lahko resnično užival na dopustu, nato pa se začel pripravljati na novo sezono,« je bil zgovoren Pogačar, ki ima po novem pet zmag na najodmevnejših enodnevnih dirkah. Ob treh zmagah na Lombardiji je letos že slavil po Flandriji, pred dvema letoma pa na spomeniku Liege–Bastogne–Liege. S temi dosežki je najuspešnejši kolesar med aktivnimi tekmovalci, štiri zmage ima svetovni prvak Mathieu van der Poel, ki je tako kot Pogačar letos slavil na dveh spomenikih (Milano–San Remo in Pariz–Roubaix), v Liegeu je slavil Evenepoel.
Roglič bo imel veliko lepih spominov
Ob Pogačarju je bil v Bergamu najbolj oblegan kolesar Primož Roglič. Zasavski orel ni mogel slediti rojaku na spustu z Gande, v sprintu za drugo mesto pa je priznal premoč Andrei Bagioliju. Čeprav je Jumbo-Visma nadzirala celotno dirko, za kar je garal tudi Jan Tratnik, se slovo Rogle od čebel ni končalo sanjsko. »Tretje mesto je odličen rezultat in največ, kar sem lahko danes dosegel. Nekajkrat sem že pred tem ostal zadaj, a sem vesel, da sem se vedno vrnil. Tokrat nisem imel najboljših nog,« je bil vidno utrujen Primož Roglič, ki je več vprašanj dobival na temo njegovega prestopa v novo ekipo Bora-Hansgrohe.
»V osmih letih smo s to ekipo spisali veliko lepih zgodb in ostali bodo spomini za vse življenje. Napočil je čas, ko je bolje za vse strani, da gremo naprej svojo pot. Veselim se novih izzivov v novi ekipi, ki je pripravljena slediti mojim ciljem,« je najodmevnejšo zgodbo letošnje kolesarske tržnice povzel Rogla.
