Mesto Ogulin leži v središču celinske Hrvaške in je sestavni del Karlovške županije. Ogulinski kraj se lahko pohvali z obširno nesnovno dediščino – ljudskimi pripovedmi in legendami, ki ga delajo čarobnega in pravljičnega hkrati. Domišljijo prebivalcev tega kraja je podžgala naravna dediščina, pa tudi zgodovina samega mesta, ki je bilo že od začetka povezano s plemiško družino Frankopani. Med odkrivanjem kraja lahko obiščete jezero Sabljaci, se odpravite na pohod na Klek, spoznate Šmitovo jezero ali uživate v Festivalu pravljic. Potujte in raziskujte, kajti potovanja odkrivajo najlepše zgodbe, izkušnje pa prinašajo spomine, ki si jih zapomnimo za vse življenje.
V Ogulinu prisluhnite legendam
Ko se sprehajate skozi Ogulin, vas ves čas spremlja speči velikan – planina Klek. Legenda pravi, da so davno, ko so na zemlji še živeli bogovi in velikani, bogovi vso hrano in pijačo zadržali zase. To je povzročilo jezo med velikani in eden od njih, Klek, se je spopadel z bogom Volosom, ki je s čarobnim mečem okamenel vse, kar je hotel. Tako je okamenel tudi Kleka. Če pogledate proti gori, lahko vidite velikana, ki leži okamenel. V nevihtnih nočeh lahko okoli polnoči slišite pesem in ples vil, vilinov, čarovnic in čarovnikov z vsega sveta, ki segajo od gore in vse do mesta, saj legenda pravi, da je gora stičišče fantastičnih bitij v nevihtnih nočeh.
Obisk Ivanine hiše pravljic
Domači kraj je navdihnil eno največjih pisateljic pravljic Ivano Brlić - Mažuranić. Na dvorišču frankopanskega gradu v starem mestnem jedru Ogulina Ivanina hiša pravljic hrani spomin na slavno someščanko in njene Zgodbe iz davnine, ki so prevedene povsod. Obiščite hišo pravljic in se prepričajte o lepoti in moči zgodb hrvaškega Andersena in slovanskega Tolkiena. Prepustite se odkrivanju sveta pravljic. Po ogledu Ivanine pravljične hiše skočite čez dvorišče do Muzeja dediščine Ogulina. Za obzidjem frankopanskega gradu si oglejte arheološke, etnografske, alpinistične, likovne in druge zbirke. Frankopanski grad je okoli leta 1500 zgradil knez Bernardin Frankopan. Za varnejšo obrambo ga je postavil nad 40 metrov globoko brezno. Ali veste, da je Ogulin poleg Pazina v Istri edino hrvaško mesto, zgrajeno nad breznom?
Obisk akvarija
Karlovec je eno redkih mest, ki se lahko pohvalijo, da stojijo na štirih rekah – Korani, Dobri, Mrežnici in Kolpi. Od Ljubljane je oddaljeno le slabi dve uri vožnje. Aktivnosti in različnih doživetij ne zmanjka za cel dan. Staro mestno jedro je že samo po sebi zelo zanimivo, romantično. Turisti se tu radi ustavijo, navdušujeta jih baročna in renesančna arhitektura, nič manj privlačni nista katoliška in pred leti tudi popolnoma prenovljena pravoslavna cerkev. Mesto ponuja naravne lepote v zelenih dolinah štirih rek, ki so v poletnih mesecih primerne tudi za kopanje. Tako se je ob lepem vremenu skoraj obvezno povzpeti na stari grad Dubovac, ki ponuja zagotovo enega najlepših razgledov na Karlovec.
Karlovec je, odkar so ostali brez plitviškega nacionalnega parka, turistično nekoliko pozabljen, a se zadnja leta počasi vrača na turistični zemljevid, predvsem zaradi akvarija s sladkovodnimi ribami Aquatika. Gre za edinstven akvarij, ki se razprostira na 2000 kvadratnih metrih v treh podzemnih nadstropjih. V 25 bazenih imajo več kot sto vrst rib, školjk, rakov in drugih živali iz hrvaških rek in jezer. Zastavljen je tako, da lahko obiskovalci od vhoda – tu najprej spoznamo različne vrste postrvi – do izhoda spremljajo simulacijo poteka kraške reke, od njenega izvira do ustja oziroma izliva v Jadransko morje. Tudi tehnologijo so podredili posameznim vrstam rib. Z močnimi črpalkami tako v akvarijih ustvarjamo tokove, ki so ribam domači. V vseh petindvajsetih akvarijih skušajo ustvariti biotsko čim naravnejše okolje. Redno merijo pH vode in koncentracijo kisika. Poskrbeli so za natančno določeni floro in favno, ki sta značilni za določen vodostaj na lokaciji, ki je tudi nazorno opisana na informativnih tablah ob bazenih.
V bazenih je približno 5000 rib, ki so skupaj težke več kot tono. Na ogled so dali tudi nekaj invazivnih in tudi 40 endemitskih vrst rib, morda bi lahko posebej omenili primerke rib iz družine jesetrov, ki jih od gradnje hidroelektrarne Džerdap na srbsko-romunski meji leta 1970 ni več v hrvaških rekah, ker ne morejo več priplavati do njih. Ogled muzeja je mogoč tudi z avdiovodnikom, pri vhodu v akvarij pa stoji lična trgovina s spominki, ki je opremljena z lokalnimi izdelki. V tem sklopu sta tudi kavarna in kongresna dvorana z dvema akvarijema.
