V Belgiji je odstopila vladna komisarka za enakopravnost žensk Ihsane Haouach, potem ko so obveščevalci sporočili vladi, da je imela stike z islamisti iz skupine Muslimanska bratovščina, ki sicer ne zagovarja nasilja. Haouachova sodeč po tem strogo zaupnem poročilu, ki še ni javno, sicer ni zagovarjala skrajnih islamističnih stališč. Poleg tega je možno, da ni vedela, s kom ima opraviti, ker člani Muslimanske bratovščine včasih prikrivajo svojo pripadnost.
Haouachova pravi, da je odstopila, da bi pomirila napetosti v vladi in Belgiji. Od maja, ko so jo Zeleni imenovali na ta položaj, je sprožala ostre polemike. Ima se namreč za feministko tudi v tem smislu, da zagovarja pravico muslimank, da same odločajo o tem, ali si bodo pokrivale lase in vrat ali ne. Tako tudi sama nosi ruto.
Polemike zaradi podjetja za transport
S svojo pojavo in stališči je slabila že tako šibko vlado premierja Alexandra De Crooja, učenca in naslednika slovitega flamskega liberalca Guya Verhofstadta. Med sedmimi vladnimi strankami so 36-letno Haouachovo, ki je po rodu Maročanka, podpirali frankofonski in tudi flamski Zeleni, proti njej pa so bili zlasti frankofonski liberalci, ki so v njeni ruti videli kršitev načela laičnosti države. Najbolj so Haouachovo napadali opozicijski flamski nacionalisti, ki zdaj trdijo, da so tudi Zeleni povezani z Muslimansko bratovščino, ki naj bi se tako infiltrirala v vlado.
Na vladnem Inštitutu za enakopravnost žensk, ki ga je Ihsane Haouach vodila, je 30. junija prišlo do incidenta, ko je predstavnik frankofonskih liberalcev v imenu načela laičnosti državnih institucij zahteval od Haouachove, naj sname ruto ali pa odide. V Belgiji se še niso pomirili duhovi po polemiki, ki jo je zbudila razsodba sodišča v prid muslimanki, ki se je pritožila, ker je neko državno podjetje za transport ni hotelo zaposliti, pri čemer je tožnica menila, da je bila diskriminirana zaradi rute. Zagovorniki laične države, ki so v resnici predvsem nasprotniki muslimanov, so odločitev sodišča sprejeli kot hud poraz, ker naj bi se tako na stežaj odprla vrata nošnji rut v državnih podjetjih.
Haouachova je 3. julija v zelo dolgem intervjuju za ugledni frankofonski dnevnik Le Soir razlog za omenjeno polemiko videla v »rasizmu in mačizmu«. Razkrila je, da bo omenjenega frankofonskega liberalca, ki je hotel, da sname ruto, tožila, in poudarila, da ruta ni versko obeležje. »Nevtralnost države ni sama sebi namen, služiti mora enakopravnosti,« je dejala. »Ruta je del moje identitete in o tem ni treba razpravljati, meni pa ne upravičevati, da jo nosim.« Zahtevala je tudi, da je treba pri uveljavljanju načela laičnosti države upoštevati tudi vse večje število muslimanov v Belgiji.
Opozicijski flamski nacionalisti so se takoj odzvali, a tudi premier Croo jo je nehal braniti in je prejšnji teden v parlamentu izjavil, da načelo laičnosti države ne dopušča relativizacije in izjem.
Poziv k samoorganizaciji muslimanov
Njen položaj pa so dokončno omajali belgijski obveščevalci, ki so vladi sporočili, da je imela stike z islamisti iz Muslimanske bratovščine. Sama je pred tem v intervjuju za Le Soir izjavila: »Ne poznam tega gibanja, niti malo ne.« Še dodatno je izgubila podporo članov vlade, ko je dnevnik La Libre Belgique razkril, da je lani v intervjuju za organizacijo Evropski forum muslimank, ki je povezana z Muslimansko bratovščino, izjavila, da bi se morali muslimani bolj organizirati, da bi lahko uveljavili svoje zahteve glede rute, ritualnega zakola živali in verskega pouka.
