Kot je dejal minister Danijel Bešič Loredan, se tako on kot njegova ekipa veselita javne razprave, ob zavedanju, »da bo izjemno burna«. Po njegovih besedah gre namreč za miselni preskok, sam pa verjame, »da smo na točki, ko je naša družba danes dovolj zrela, da bo hitro prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin« in da jih bodo med javno razpravo lahko izločili iz nje.
»Sam tudi verjamem, da smo končno prišli do točke, ko lahko dosežemo širši družbeni, politični in socialni konsenz o zdravstvu, ker smo končno razumeli, da je zdravje nacionalnega pomena in da moramo za zdravje dogovoriti spremembe odločno in takoj,« je poudaril.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je javnosti predstavila predlog zakona o ZZZS. Po njem zavod ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je poudarila. Predlog zakona bi uvedel dvotirno vodenje ZZZS s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.
Najprej bodo 'nastavili temelje'
»Ob tem posebej poudarjam, da v skupščini večino ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb,« je dejala. Dodala je, da mora ZZZS postati glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev. V naslednjem koraku pa je nadgradnja zakonskega predloga predvidena s prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zdaj pa bodo najprej »nastavili temelje«
Predlog zakona opredeljuje jasno določene ter vnaprej predvidene in opredeljene vloge deležnikov, s ciljem zmanjševanja morebitnega sistemskega nasprotja interesov oz. neučinkovitega poslovanja zavoda, je pojasnila državna sekretarka. Zakon bi ustrezneje uredil tudi, tako Vidičeva, institut soglasja k splošnim aktom, pri čemer uvajajo aktivno vlogo države za zdravstveni sistem.
»Zakon po našem mnenju napisan na način, da omogoča bistveno bolj aktivno sodelovanje med deležniki - med, po naši oceni dvema ključnima deležnikoma v zdravstvenem sistemu, to sta ministrstvo za zdravje in ZZZS,« je poudarila. To vlogo na ministrstvu vidijo kot enega ključnih elementov, da bi lahko zdravstveni sistem na novo postavili v korist pacientov.
Predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu
Predlog novega zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu daje poseben poudarek obdelavi osebnih podatkov. »Pacient bo z našim novim zakonom lastnik podatkov in bo najpomembnejši deležnik v sistemu digitalnega zdravstva,« je dejala Alenka Kolar z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu z ministrstva za zdravje.
S predlogom zakona želijo doseči, da so zdravstveni osebni podatki zbrani na enem mestu in obenem ustrezno zavarovani, tako tehnično kot z vidika varstva osebnih podatkov. Predvsem pa, da lahko v anonimizirani obliki, o čemer so se dogovorili z Informacijskim pooblaščencem, služijo kot dober pripomoček pri oblikovanju in načrtovanju politike zdravstvenega varstva in sprejemanju ustreznih odločitev na tem področju.
Zakon bi pacientom omogočil odločanje o tem, komu in kateri podatki o njegovem zdravstvenem stanju se bodo prikazovali. Tako bi se pacient na primer lahko odločil, da bi skril podatke s področja psihologije, pedopsihologije, ginekologije in genetike. Hkrati bi pa zdravniku dal možnost, da odkloni obravnavo bolnika, če meni, da za svoj poseg potrebuje vse podatke. »Verjamem, da si večina državljanov želi celovito obravnavo svojega zdravja, nekateri pa imajo tehtne razloge, da bi skrili podatke o svojem zdravstvenem stanju, predvsem zaradi določene stigmatizacije v družbi,« je ob tem dejala Kolarjeva.
Predlog predvideva tudi pravico vpogleda v podatke. »Vedno bi imel pravico vpogleda vaš družinski zdravnik, sicer pa bi vaše podatke lahko gledal zdravstveni delavec, pri katerem imate veljavno napotno listino,« je pojasnila. Uzakonjena bo revizijska sled, saj bo vsak dostop do pacientovih podatkov v centralnem informacijskem zdravstvenem sistemu ustrezno zabeležen. Za morebitne zlorabe so v zakonu predvidene kazni.
Zakon bi ob tem ukinil dosedanjih 79 zbirk podatkov in jih razvrstil v šest krovnih. Ob tem bi od izvajalcev zdravstvene dejavnosti zahteval, da vso zdravstveno dokumentacijo posredujejo v centralni zdravstveni informacijski sistem.
Za vzdrževanje in razvijanje tega sistema bi oblikovali novo javno podjetje. Novo podjetje bo po pojasnilih Kolarjeve infrastrukturno podjetje, ki se ne bo ukvarjalo z vsebino podatkov, temveč bo zadolženo za delovanje strežnikov, urejanje aplikacij in podobno. Kot je dodala, z zakonom tudi ne bi posegali v to, kar imajo trenutno bolnišnice, bodo pa predpisali standardni pretok in obliko podatkov.
Kolarjeva se zaveda, da predlog zakona ne navdušuje vseh, saj spreminja mnoge vloge, da »nekateri več ne bodo tako pomembni, kot so bili do zdaj«. Predlagane rešitve je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili ključne rešitve zakonskega predloga, komentiral tudi minister za zdravje Bešič Loredan. Med drugim je poudaril, da so posebno pozornost namenili občutljivim osebnim zdravstvenim podatkom.
»Ko bomo to implementirali, mi bo odleglo, ker pacienti ne bodo več hodili od vrat do vrat s papirji in posnetki v roki ali na zgoščenkah, ampak bo vse digitalno, vse bo transparentno in vse bo jasno. Vsak deležnik v zdravstvu bo vedel, zakaj smo porabili javno zbrani denar, izvajalci pa bodo med seboj lahko primerjali svojo učinkovitost,« je dejal minister.
Po razpravi na ESS tako sindikati kot delodajalci kritični do predloga zakona o ZZZS
Člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so danes obravnavali predloga obeh zakonovv. Tako delodajalska kot sindikalna stran sta kritični predvsem do predlaganih sprememb o ZZZS, zato so predlagali ustanovitev pogajalske skupine, ki se bo pogajala o vsebinah. Minister za zdravje je napovedal, da jih bodo oblikovali v najkrajšem času in v okviru javne razprave začeli socialni dialog.
Osnutek zakona o ZZZS ni takšen, kot si ga delodajalci želijo. »Predlagane spremembe ne gredo v pravo smer, kajti popolnoma se oslabi vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini,« je v izjavi za medije dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Temu pritrjuje tudi podpredsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut, ki je sicer tudi predsednik skupščine ZZZS. Z zakonom, ki po njegovih besedah vodi v privatizacijo, niso zadovoljni.
Med drugim jih moti predlagano zmanjšanje števila članov s 45 na 11. Zmanjševanju skupščine sicer ne nasprotujejo, a mora biti to narejeno transparentno. »V prvi vrsti moramo imeti pred sabo paciente, naše zavarovance, in poskrbeti za njih. Mislim, da so se tega lotili na napačni strani. Prej bi morali začeti z normativi in s standardi, potem pa z reorganizacijo zdravstvene zavarovalnice,« je dejal.
Tudi po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška je bilo na današnji izredni seji ESS najbolj polemično okoli predloga zakona o ZZZS. Kot je dejal, ocenjujejo, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS. Sprašujejo se tudi, zakaj je za predlagane rešitve potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Izpostavil je več vsebin, do katerih so kritični, in sicer spremembe v vodenju ZZZS in samih pristojnosti, torej »kaj zavod lahko počne sam, kaj lahko počne samo s soglasjem vlade in kje si vlada jemlje pristojnosti«. »Bilo je ogromno kritik. Menimo, da je treba koncept zakona bistveno spremeniti, zato da bi lahko dosegli konsenz,« je ocenil Počivavšek.
Digitalizacija v zdravstvu je nujnost
Socialni partnerji so danes na mizi imeli tudi zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu. Cvar je po razpravi izpostavil, da je digitalizacija nujen proces, ki ga je treba začeti čim prej, saj je trenutno stanje zaskrbljujoče. »To seveda čutimo vsi državljani, ki potrebujemo zdravstvene storitve,« je dejal. Predstavniki delodajalcev so danes podali nekaj pripomb predvsem glede nejasnosti vzpostavitve novega javnega podjetja, ki bi glede na predlog zakona vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem. Delodajalska združenja je po besedah Cvara zanimalo predvsem, koliko bo to stalo državljane.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič, tudi predsednica upravnega odbora ZZZS, je dejala, da so imeli glede digitalizacije številna vprašanja, a so se dogovorili, da se bodo pogajali tudi o tem zakonu. »Eno od ključnih vprašanj je, zakaj je potrebna ustanovitev javnega podjetja. Mi to razumemo kot obvod plačnemu sistemu v javnem sektorju. Način razmišljanja 'v gospodarstvu so plače boljše' lahko vodi tudi k izjemno nevarnemu precedensu in tudi privatizaciji. Na to ne bomo pristali,« je poudarila.
Komentirala je tudi nedavne izjave ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, da sta zakona, predloge katerih so obravnavali danes, siamska dvojčka, česar, kot je dejala, sama ne razume. Edina povezava, ki jo vidi, je pravna podlaga za možnost povezovanja podatkov, ki jih ministrstvo v tem trenutku ne more pridobiti. »To je po mojem mnenju čisto premalo za to, da se dva taka sistemska zakona sprejemata na tak način,« je še ocenila Ilešič Čujovič.
