Nedvomno so vse te oddaje pripomogle k temu, da se je ta dejavnost obudila. Sam sem se izdelave nožev lotil povsem spontano v začetku koronakrize, ko sem imel nekaj več prostega časa. O izdelovanju nožev nisem vedel veliko, je bilo pa zato učenje v prvih dveh letih toliko bolj intenzivno. Oddaje Skovano v ognju sicer nisem gledal, so me pa zelo pritegnili nekateri izdelovalci nožev na youtubu. Ker pa spletno znanje seveda ni bilo dovolj, sem v roke vzel še knjige in se povezal z ostalimi nožarji, od katerih sem se veliko naučil. Potem sem si kupil nekaj osnovne opreme in se lotil dela. Vzel sem dedkovo staro zarjavelo pilo in iz nje ustvaril čisto spodoben nož. Izdelava je sicer trajala nekaj tednov, vendar ko sem ga prijel v roko, sem takoj vedel, da ta nož ne bo moj zadnji.
Glede na to, da je nožarstvo postalo v Sloveniji moderna obrt, ki se neverjetno hitro razvija, se mojstri med seboj tudi srečujete, si izmenjavate izkušnje?Nastala je skupnost, ki je med seboj zelo povezana. Ko sem začel proizvodnjo, sem vse delal sam, danes pa se povezujem tudi z drugimi kovači, ker preprosto več glav več ve in ker povpraševanje presega kapacitete. Sodelujem z Matijo Benedičičem in Timotejem Kruško, ki sta mi v pomoč pri ustvarjanju, so pa tudi različni dogodki, kjer se srečujemo in predstavljamo svoje stvaritve ljubiteljem nožev.
Vse te nove moderne kovačije in izdelovalci nožev se zelo opirate na japonsko tradicijo izdelave in kovanja nožev.Japonci so skozi tisočletja tradicijo in kulturo nožarstva razvili do potankosti in neumno bi bilo, da bi mi tukaj poskušali izumljati nekaj na novo, še posebno glede oblik rezil. Sam sem se sicer od japonske tradicije deloma oddaljil, tako da svojim nožem včasih rečem, da so slovenski Japonci. Japonski noži se v večini izdelujejo iz ogljikovega jekla, ki je zelo trdo, po drugi strani pa tudi krhko, zato so noži, narejeni iz tega jekla, zelo nagnjeni k poškodbam rezila, ker je napetost v materialu izjemno velika. Poleg tega so ti noži zaradi visoke vsebnosti ogljika nagnjeni h koroziji in potrebujejo nego po vsaki uporabi. Zato se mi takšni noži niso zdeli primerni za slovenski trg, saj pri nas nimamo tako visoko razvite kulture uporabe nožev kot na Japonskem. V slovenskih gospodinjstvih želijo imeti vrhunski nož, ki je oster, ki drži ostrino in za katerega ni treba skrbeti kot za kakšnega hišnega ljubljenčka, zato sem se po več preizkusih različnih vrst jekel odločil za nerjaveči jekli N690 ter sandvik 14c28n, ki imata podobne pozitivne lastnosti kot ogljikovo jeklo, s tem da sta bolj trpežni in ne rjavita.
To niso noži, kakršne poznamo iz trgovin. Videti so grobo kovani, z udrtinami na rezilu, opazne so tudi črne lise na rezilih.To, kako je nož videti, je stvar vsakega posameznega izdelovalca oziroma namembnosti noža. Po kovanju in kaljenju je nož črn, potem pa je odvisno od izdelovalca, koliko te črnine odbrusi. Sam poskušam svoje kuhinjske nože plosko profilirati, s kombinacijo grebena med brušeno in kovano površino. Razlog je v tem, ker želim, da se vidi, da gre za unikaten nož in da je kovan ročno, ta črnina pa ima tudi priročen efekt, saj se na tistih točkah hrana lažje odlepi od rezila.
Koliko je pri izdelavi vaših nožev še vedno ročnega dela in kovaškega udarjanja s kladivom po nakovalu?Noži se segrevajo na star način, v peči na koks, v zadnjem obdobju občasno tudi v plinski peči. S pomočjo kovaškega kladiva oziroma »norca«, kot mu pravimo, in ročnega dela se nato kos jekla obdela na želeno debelino. Potem ta kos oblikujemo v obliko rezila, kasneje pa sledi natančna termična obdelava rezila v več korakih, z zelo natančnimi razmerji med temperami in časom. V postopku je še prisotne nekaj romantike in ročnega dela, vendar tehnologija napreduje in za vrhunski končen rezultat je treba upoštevati kar nekaj pravil, kar je lažje dosegljivo z natančno tehnologijo.
Koliko časa potrebujete za izdelavo enega noža?Približno pet do sedem dni, vendar v tem obdobju lahko izdelujem več nožev hkrati.
Ali nože izdelujete tudi po željah kupcev?Določen delež nožev izdelam po lastnem navdihu, seveda pa prisluhnem posameznim željam. Ljudje si izberejo obliko rezila in ročaja, nato pa nož izdelam po meri.
Je danes v Sloveniji mogoče živeti zgolj od kovanja in izdelovanja nožev?V mojem primeru to drži. Je pa res, da sem znanju izdelave noža dodal tudi znanje, ki sem ga pridobil z magisterijem podjetništva, ter dolgoletne izkušnje iz marketinga in prodaje. Vsekakor se v Sloveniji ceni ročno delo.
Kdo kupuje vaše nože? Kuharji, zbiratelji?Določen delež je profesionalnih kuharjev, potem sledijo kupci, ki kupujejo nože za darilo, večina kupcev pa je ljubiteljskih kuharjev, ki si želijo imeti kvaliteten nož. Izdelujem tudi sablje za odpiranje penečih vin, trenutno pa prav tako delam pri projektu slovenskega noža, ki bo namenjen tudi zbirateljem.
Sodelujete tudi s kakšnim znanim kuharskim mojstrom?Zelo ponosen sem na to, da ima celoten komplet mojih nožev kuharski mojster Janez Šetina, vodja kuhinje v restavraciji Elegans hotela na Brdu. Sicer pa moje nože uporabljajo mnogi medijsko manj izpostavljeni kuharji.
Kako pa je s podarjanjem nožev in vraževerjem, ki pravi, da se z nožem kot darilom prikliče nesrečo?Res je veliko takšnih, ki mi rečejo, da bi nož z veseljem kupili za darilo, ampak da se nožev ne podarja. Tudi v japonski in še nekaterih drugih kulturah trdijo, da naj bi se s podaritvijo noža uničilo ali prekinilo zavezništvo ter prijateljstvo z obdarovancem oziroma naj bi to prinašalo nesrečo. To staro vraževerje se je razširilo po vsem svetu in se ohranilo vse do danes, zato se veliko ljudi izogiba izbiri noža za darilo. To sem rešil tako, da vsak, ki pri meni nož kupi za darilo, dobi mošnjiček, v katerega dene kovanec poljubne vrednosti in obdarovancu ob prihodu najprej pokloni mošnjiček ter mu reče, da je v mošnjičku kovanec, s katerim naj mu plača glavno darilo. Tako od obdarovanca dobimo kovanec, s katerim je simbolično plačal nož, kar pomeni, da mu ga praktično nismo podarili. Zadeva se je zelo prijela.
Posebna znanost je tudi brušenje nožev. Praktično vsi, ki izdelujete nože, priporočate, da se jih brusi pri specialistih za brušenje ali da se nože prinese na brušenje nazaj v kovačijo.Brušenje nožev je posebna umetnost. Pogovarjal sem se z vrhunskim brusilcem in rekel mi je, da potrebuješ dve leti, da se naučiš izdelati nož, ter vse življenje, da ga znaš nabrusiti. Načinov, kako do vrhunske ostrine na nožu, je več. Kdor ima veselje do brušenja, mu predlagam brušenje na kamne, vendar ta metoda zahteva nekaj vaje in znanja, pa tudi časa. Potem so tukaj ravnalne in brusilne palice (štrajherji in različne naprave – tračni brusilniki, polirni koluti …), ki pa zahtevajo finančni vložek. Če uporabnik v brušenje nožev ne želi vlagati energije, je najboljša opcija seveda strokovnjak za brušenje. Poznavalec bo nož nabrusil tako, da ga ne bo pregrel in da obenem ne bo odbrusil preveč materiala. S tem nožu podaljšujemo življenjsko dobo in ohranjamo lastnosti jekla.
