Peter Pahor nam je v sredo v obsežnem članku predstavil s soncem našega mesta obsijano podobo nove Emonike. Namesto prašnih parkirišč in gradbenih ograj bo mesto dobilo 99.000m2 krasnega novega centra. Imel bo vse, kar imajo veliki – trgovine, zabavišče, poslovne prostore, hotel, 205 luksuznih stanovanj in 1700 parkirišč. Vse v sodobni podobi z modno ozelenjenimi terasami. Pa se Ljubljančani res lahko veselimo? Ali so mestni urbanisti res dobro premislili o prostorskih in programskih pogojih za novi kompleks? Pomislekov je veliko.
1. Ko se je pred leti pojavila ideja o Emoniki, je bil sklenjen dogovor, da bo investitor zgradil tudi novo železniško postajo. Danes, podobno kot v palači Schellenburg, investitorju za pravico izgradnje megalomanskega komercialnega projekta v mestnem središču, niti mestu niti državi ni več potrebno ponuditi ničesar.
2. Kompleks je prerezan z železniškimi tiri. Širina tirov se veča, saj se pričakuje nekajkratno povečanje tovornega prometa iz luke Koper. Ker mesto in država nista uspela razmisliti o poteku obvozne proge in ker so nedavno odstopili od izgradnje Tivolskega loka, bo ves tranzitni tovorni promet potekal skozi center mesta – tudi skozi Emoniko, pod okni 205 luksuznih stanovanj. Kako je že s tožbami stanovalcev Situle zaradi prekomernega hrupa?
3. Ljubljana je že sedaj med mesti z največ trgovskimi površinam glede na število prebivalcev. Ob tem imamo nedokončan trgovski kompleks v Stožicah, v OPN predviden trgovski center pod Plečnikovim stadionom, v BTC pa se zapira vse več lokalov. V Emoniki je predvidenih 24.500m2 novih trgovin.
4. Hotel bo stal v križišču, kjer že stojita dve hotelski stolpnici. Nedaleč stran sta predvideni še dve, prva v križišču Dunajska–Linhartova, in druga pri Plečnikovem stadionu. Turistična stroka pa je zaskrbljena zaradi sprememb potovalnih navad, ki jih je povzročil koronavirus.
5. Blizu Emonike, ob Vilharjevi cesti, Corwin predvideva izgradnjo 40.000m2 poslovno trgovskih površin. Slovenija ima 2 milijona prebivalcev, nataliteta pada, želimo si skladnega regionalnega razvoja. Ali Ljubljana v centru res potrebuje 100.000m2 novih poslovnih površin? Izgradnja novih namreč nujno pomeni praznjenje starih. Je to res premišljen in okolju prijazen napredek?
6. 1700 parkirnih mest v Emoniki bo skupaj s parkirišči v kompleksu Corwin, ob avtobusni in železniški postaji, v poslovnih stavbah ob Masarykovi cesti, pa tudi pod novim Kopališčem Ilirija, generiralo enormno povečanje prometa v centru mesta, kar ni skladno niti z evropskimi niti z nacionalnimi smernicami urejanja prometa, ki stremijo k zmanjševanju uporabe osebnih vozil, s tem pa k zniževanju stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometnih zastojev. Neskladno je celo s strateškimi dokumenti, ki jih je za področje prometa, mobilnosti in dostopnosti mesta sprejela Mestna občina Ljubljana - MOL (Vizije Ljubljana 2025 iz leta 2007, Prometna politika MOL iz leta 2012 in Celostna prometna strategija iz 2017). Kot v posmeh pa se vse skupaj dogaja ob železnici, ki naj bi, prenovljena, spodbudila povečanje uporabe javnega prometa.
Ob vsem naštetem je res težko razumeti razmišljanje mestih urbanistov, ki naj bi si prizadevali za skladen, do vseh meščanov prijazen razvoj mesta. Žal bom z opozarjanjem na nove težave verjetno spet razjezil dragega podžupana in dregnil v njegovo intimno bolečino, bolečino zaradi mnogih majhnih porazov, ki jih je doživel v spopadih z neoliberalnimi demoni.
Kljub smiselni in razumljivi odločitvi o »zgoščevanju mesta navznoter« se je namreč težko izogniti občutku, da je večina projektov, ki se v mestu gradijo, prevelikih za prostor v katerem nastajajo.
Manj popuščanja željam velikih investitorjev bi v mestu povzročalo manj prostorskih konfliktov. To bi sicer pomenilo, da bi bil zaslužek investitorjev malo manjši, mesto pa bi iz komunalnega prispevka dobilo nekaj manj denarja. Zato bi moralo biti bolj racionalno pri izvajanju svojih projektov, med drugim tudi pri razkošnem uničevanju kulturnih spomenikov (53 milijonov za Kopališče Ilirija). Namesto poslovno-trgovsko-zabaviščno-turistično-stanovanjskega kompleksa Emonika pa bi lahko zasadilo urbani gozd.
Arne Vehovar, Ljubljana
