Voditelji držav G20, torej 20 največjih gospodarstev sveta, so na vrhu v New Delhiju sprejeli precej dolgo skupno deklaracijo. Indijski premier Narendra Modi, ki predseduje G20, in tudi drugi udeleženci jo razumejo kot uspeh vrha. Sprva se voditelji držav G20 niso mogli dogovoriti predvsem glede vojne v Ukrajini, za kar so po trditvah indijskih pogajalcev potrebovali 200 ur pogajanj, 300 bilateralnih srečanj in 15 osnutkov, preden so prišli do kompromisa, ki je bil za vse, tudi za Rusijo in Zahod, sprejemljiv.

Kot svojo zmago Modi, ki hoče predstavljati interese tretjega sveta, dojema tudi to, da je vrh sprejel za polnopravno članico G20 Afriško unijo z njenimi 55 državami. Spet po Modijevi zaslugi je v deklaraciji daleč največ govora o revščini in zadolževanju tretjega sveta, financiranju njegove podnebne politike, nujnosti, da Rusija in Ukrajina izvažata žito, in nujnosti nove finančne ureditve sveta. V marsičem so zdaj na vrhu upoštevali zahteve revnih držav, ki menijo, da se zaradi interesov in stališč bogatih držav preveč govori samo o Ukrajini. Zahod, ki noče, da bi tokratni vrh G20 dajal videz konfrontacije med bogatim Severom in revnim Jugom, ni vztrajal pri eksplicitni obsodbi Rusije, ker si hoče pridobiti zaveznike med revnimi državami.

Kijev obžaluje deklaracijo

V Moskvi so zelo zadovoljni z rezultati vrha in Modija hvalijo na vse pretege​. Zunanji minister Sergej Lavrov, ki je vodil rusko delegacijo, je za britanski BBC dejal, da je presenečen, da so dosegli konsenz glede Ukrajine. »Morda so vendarle poslušali glas vesti,« je dejal glede zahodnih voditeljev, glede globalnega juga pa, da se noče več pustiti poučevati in da je neokolonializmu v tem primeru spodletelo. Kot že lani pa tudi letos zaradi ruske delegacije ni bilo skupinske fotografije udeležencev G20.

V Kijevu so razočarani, ker deklaracija vrha drugače kot tista lani iz indonezijskega Balija, ki je obžalovala »rusko agresijo na Ukrajino«, Rusije ne kritizira eksplicitno kot agresorske države. Vendar je očitno, na koga se nanaša stavek: »Vse države morajo opustiti grožnje in uporabo sile v prizadevanju za ozemeljske pridobitve.« To implicitno kritiko ruske agresije voditelji zahodnih držav novinarjem razlagajo kot uspeh vrha. Tokratna deklaracija tudi poziva k omilitvi sankcij, na kar je najbrž vplival Modi, ki je v dobrih odnosih s Putinom.

Deklaracija, ki nikogar ne obvezuje, se zavzema za to, da se za trikrat povečajo kapacitete obnovljivih virov energije. Zahteva »hitro in veliko povečanje« investicij v boju proti podnebnim spremembam, zlasti več denarja za revne države. Bogate države se poziva, naj spoštujejo svoje obljube glede pomoči revnim in ranljivim državam, ki se morajo že zdaj prilagajati podnebnim spremembam.

Investicije s Kitajske v Indijo

Modi je vrh G20 doma izkoristil v propagandne namene in pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo naslednje leto, Indijcem kazal svoj velik vpliv v svetovni politiki. Poleg tega je v zadnjem letu z različnimi prireditvami po 60 indijskih mestih v okviru priprav na vrh G20 privabil okoli 100.000 predstavnikov iz 125 držav, tudi potencialne tuje investitorje, ki jih Indija potrebuje za nadaljevanje sedanje izjemno velike gospodarske rasti.

Za Kitajsko, ki po covidu gospodarsko stagnira, je hud udarec ne toliko to, da jo je Indija prehitela po številu prebivalcev, temveč bolj to, da se zahodni investitorji selijo s Kitajske v Indijo. Vendar je kitajski BDP še vedno petkrat večji od indijskega. Napetosti pa med njima nastajajo zaradi mejnih vprašanj, vendar je Kitajska največja trgovinska partnerica Indije. Poleg Vladimirja Putina je Xi Jinping edini voditelj ene od držav G20, ki konec tedna ni prišel v New Delhi.