Sviz se je za protest odločil konec septembra, ko so na izredni seji razpravljali o poteku pogajanj o prenovi plačnega sistema ter odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih v javnem sektorju. Po ponedeljkovi novinarski konferenci so poudarili, da imajo občutek, da jih vlada ne jemlje resno.
Najnovejši predlog vlade, ki ga je sindikatu predstavila po tritedenski prekinitvi pogajanj sredi septembra, ne odpravlja plačnih nesorazmerij, kot menijo predstavniki Sviza. Po njihovem mnenju vladni predlog zgolj prenese nesorazmerja v nov plačni sistem. V nekaterih primerih, na primer na delovnih mestih v vzgoji, izobraževanju in kulturi, naj bi se nesorazmerja celo povečala.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je izpostavil tudi razvrednotenje strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, kar naj bi v teh sektorjih privedlo do poslabšanja položaja. Sindikat ne sprejema vladnega predloga o znižanju vrednosti drugih strokovnih delovnih mest v razmerju do učitelja začetnika, prav tako pa zavračajo zamrznitev usklajevanja vrednosti plačnih razredov do 1. januarja 2028. Menijo, da bi to razvrednotilo predvidena izboljšanja na delovnih mestih v spodnji tretjini plačne lestvice, zlasti v plačni skupini J. Prav tako so proti znižanju števila dni letnega dopusta.
Ob napovedi shoda je Sviz izpostavil pristojna ministra, ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo ter ministrico za kulturo Asto Vrečko in ju pozval, naj se tudi sama opredelita do predloga o razvrednotenju strokovnih nazivov na področju šolstva in kulture.
Protestnemu shodu Sviza tudi podpora Počivavškove pogajalske skupine
Današnjemu protestnemu shodu Sviza so podporo izrazili tudi v pogajalski skupini dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Čeprav so njihovi pogledi na odpravo plačnih nesorazmerij različni od pogledov Sviza, pa delijo nezadovoljstvo z vladnimi predlogi in z odlašanjem zaključka pogajanj.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, se strinjajo z osnovno zahtevo, da je nesorazmerja, ki so nastala v celotnem javnem sektorju, treba čim prej odpraviti, se dogovoriti o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, v času do in med implementacijo novega plačnega sistema ter odpravo plačnih nesorazmerij pa zagotoviti redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov.
Shod Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) razumejo kot legitimen izraz nezadovoljstva z vladnimi predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij, do katerega so bili kritični sindikati iz praktično vseh dejavnosti javnega sektorja, in kot demonstracijo nezadovoljstva z odlašanjem zaključka pogajanj in nerealiziranimi zavezami iz sporazumov med vlado in sindikati javnega sektorja.
»Sindikati, ki delujemo v okviru pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, delimo to nezadovoljstvo in zagotovo je pričakovati še več tovrstnih aktivnosti, v kolikor bo vlada vztrajala pri enostranskih potezah, kot so predlog uzakonitve zamrznitve usklajevanja plačne lestvice, in v kolikor bodo pogajanja še naprej vztrajala na mrtvi točki,« so še zapisali.
Sviz, ki je član Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in ne sodi v omenjeno pogajalsko skupino, bo na današnjem protestnem shodu pred poslopjem vlade izrazil nestrinjanje z vladnim predlogom za odpravo plačnih nesorazmerij.
Opozarjajo, da predlog, ki je bil sindikatom posredovan 18. septembra, ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa nesorazmerja celo povečuje. V sindikatu se tudi ne strinjajo s predlagano zamrznitvijo usklajevanja vrednosti plačnih razredov do 1. januarja 2028.
Preberite tudi: SVIZ: Vlada bi plačna nesorazmerja ohranila
Ministrstvo: Edino pravo mesto za soočenje mnenj je za pogajalsko mizo
Na ministrstvu za javno upravo v zvezi z današnjim protestnim shodom poudarjajo, da je edino pravo mesto za soočanje mnenj, argumentov in nasprotnih predlogov obeh pogajalskih strani vedno in samo za pogajalsko mizo, kjer je mogoče najti in doreči rešitve.
Ob tem na ministrstvu še dodajajo, da je izražanje različnih stališč brez dvoma legitimno, vseeno pa je smisel tokratnega protesta težko razumeti, še posebej v luči dejstva, da je prav sindikalna stran na zadnji pogajalski seji 9. oktobra sporočila, da se pogajanj do nadaljnjega ne bodo udeleževali, niti dajali odzivov na vladne predloge, oziroma da ne bodo sami pošiljali drugih predlogov v zvezi z odprtimi vprašanji v pogajalskem procesu.
Na omenjeni seji je vladna stran predlagala, da bi se pogajanja na temo usklajevanja še ne usklajenih delov novega zakona o plačnem sistemu javnega sektorja in tudi glede odprave plačnih nesorazmerij in spremenjenih vrednotenj delovnih mest v javnem sektorju nadaljevala.
Obe sindikalni pogajalski skupini sta takrat izrecno poudarili, da se, dokler od vlade ne dobijo pisnega zagotovila o črtanju za njih nesprejemljivega člena zakona o izvrševanju proračuna, ki določa, da se v letu 2024 vrednosti plačnih razredov v plačni lestvici ne bodo usklajevale, ne bodo udeleževali pogajanj niti ne bodo dajali nobenih odzivov ali nasprotnih predlogov na predloge vlade, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za nadaljevanje pogajanj.
Kot zagotavljajo na ministrstvu za javno upravo, je vsekakor želja in interes vladne pogajalske strani, verjamejo pa, da tudi sindikalne, da se pogajanja v konstruktivnem dialogu in za pogajalsko mizo nadaljujejo in ob kompromisnih rešitvah tudi čim prej uspešno zaključijo v dobro vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Na protestni shod se je odzvala tudi ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko. Poudarila je, da se Levica že ves čas zavzema za tiste, ki so v javnem sektorju najslabše plačani, in za zaščito delavskih pravic.
»Ravno zato smo pravkar sprejeli pomembne spremembe zakona o delovnih razmerjih. Prav tako je naša dolgoletna pobuda, ki smo jo v pogajanjih tudi sprejeli, ta, da je prvi plačni razred, ki je na dnu lestvice javnih uslužbencev, izenačen z minimalno plačo,« je zapisala.
Ob tem je Vrečko še poudarila, da je za delovanje javnih zavodov v kulturi strokovni kader ključen in mora biti zato tudi ustrezno plačan. Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij sicer še potekajo, z vidika resornega ministrstva pa podpirajo zvišanje plačnih razredov strokovnih delovnih mest, tudi za tiste z nazivi, je še zapisala v odzivu.
