To vprašanje si skratka postavljamo vsak dan, ob tem pa smo žalostni in jezni hkrati, ker se svet vrti v napačno smer. Vrtimo pa ga mi oziroma odločevalci v našem imenu. Hudujemo se enkrat nad politiki, drugič nad gospodarstveniki, nad zdravniki itd., ne zavedamo pa se ali si nočemo priznati, da smo za vse to krivi sami. Imamo takšno oblast, kot si jo zaslužimo, je davno nazaj rekel moj soimenjak. Kako smo si nakopali ta greh? Z volitvami. Z izbiro naših odločevalcev, ko smo zaupali glasove ljudem, ki so nam obljubljali nebesa, milijonom pa naredili pekel. Volimo na finto lepih besed in vsiljenega medsebojnega sovraštva, kar nas vodi v pogubo.
Pred nami so volitve v Evropski parlament, v organ, ki naj bi bil vzor demokratičnega obnašanja in nosilec oblikovanja evropske politike. V skupnosti, kamor smo se priključili v veri, da se združujemo s civiliziranim in demokratičnim svetom, smo se po dvajsetih letih sobivanja znašli pred vprašanjem, kje smo in kam gremo. Na dolgo bi lahko utemeljeval moje odgovore na zastavljeno vprašanje. Trdim pa, da EU v našem času ni tista združba, kamor smo se združili, in nam ne daje tistega, kar nam je zagotavljala. O dobrobiti, ki nam jo zagotavlja, obilno pišejo drugi, zato se bom osredotočil na stvari, ki imajo slabši predznak. Namesto deklariranih postulatov, da smo v vzorni demokratični družbi enakopravnih članov, kjer vlada pravičnost in skrb za človeka, smo se znašli v družbi, kjer so si oblast prigrabili voditelji, ki s svojim ravnanjem in odločanjem generirajo politično korupcijo, dvoličnost, nepravičnost in še kaj. Imamo institucijo, ki se imenuje parlament in je le kvaziodločevalec politike EU. Žal je tudi ta institucija primer ugrabljene strankokracije, ki jo vodijo isti ljudje, ki so odločevalci v EU in Natu.
Kdo določa in odloča o politiki EU? Najmanj poslanci v parlamentu, ki so v rokah vodij posameznih strank. Večinsko stranko v parlamentu v resnici vodi predsednica EU Ursula von der Leyen in predsednik parlamenta, vse pomembne odločitve pa se najprej prevetrijo v kabinetu kanclerja Scholza in francoskega predsednika Macrona. Vsi drugi so le opazovalci razen nekaj izjem, ki nastopajo v trenutkih skrbi za koristi svoje države. Te pa rešujejo s politično korupcijo. Ti voditelji so Evropo potisnili v položaj, iz katerega se ne bomo izvlekli v nekaj desetih letih. Namesto obljubljene in pričakovane demokracije, blaginje, solidarnosti, enakopravnosti in miru so nam priskrbeli negotovost, slabše življenjske pogoje, razrušeno državo, stotisoče mrtvih. Ali smo si lahko zamislili, da bo v letu 2024 v državi, ki smo jo dajali za vzor demokracije in gospodarske uspešnosti in je zrasla na pogorišču totalitarizma in uničujoče nepravične vojne, pretepala in zapirala demonstrante, ki podpirajo trenutno najbolj ogroženo ljudstvo, Palestince v Gazi?
Glede na to, da se bližajo volitve v evropski parlament in ker volilci prehitro pozabimo, kaj se je v resnici dogajalo na evropskem političnem parketu, je po moje prav, da se pred volitvami spomnimo nekaterih stvari. Samo z nenehnim javnim opozarjanjem na umazane posle naših in evropskih politikov bodo volilci spoznali, kdo so tisti kandidati, ki jim lahko zaupamo. Ob presojanju o odločitvi za poslanca v evropski parlament nam je lahko v pomoč spletna stran MEP Ranking, ki je ocenila tudi delo in prispevek naših poslancev v evropskem parlamentu. Ocena je za večino katastrofalna. Pri tem prednjačijo poslanci stranke SDS, ki so poleg poslanca NSi Lojzeta Peterleta prejeli daleč najslabše ocene. Od 750 evroposlancev so ocenjevalci prisodili, da sodijo Lojze Peterle na 602. mesto, Patricija Šulin na 392., Milan Zver na 448. mesto in Romana Tomc na 446. mesto. Tudi tuji ocenjevalci se niso mogli izogniti obnašanju teh naših poslancev, ki so briljirali z nekimi bizarnimi pobudami, obračunavanjem s komisarji EU in medsebojnim političnim obračunavanjem s kolegi iz Slovenije. S tem so po oceni javnosti delali Sloveniji veliko sramoto.
Evropa se je po krivdi sedanjih odločevalcev in evroparlamenta znašla pred veliko odločitvijo. Bo sposobna na čelo postaviti ljudi, ki so zmožni sprejemati odločitve za politično, demokratično in gospodarsko preobrazbo Evrope tako, da nas bo to postavilo ob bok razvitim družbam, kjer bodo vsaj tako opevane krščanske vrednote dobile svoje mesto? S sedanjim vodstvom EU (in Nata) gotovo ne.
Jožef Martini, Ljubljana