Chag Pesach sameach,« je gostitelj Erwin izrekel praznično dobrodošlico ob judovski veliki noči, ki staro in mlado spomni na pobeg iz suženjstva ter nastanek njihovega ljudstva. Ves teden se je pripravljal na slavnostno večerjo, imenovano seder, in osemdnevno slavje, ki ji sledi. Temeljito je očistil hišo, ponovil vse pesmi in verze v hebrejščini, medtem ko se je soproga Barbara s hčerami in prijateljicami posvečala hrani. Prav vse do zadnjega kotička na pražnji mizi naj bi spominjalo na mitske dogodke iz 2. Mojzesove knjige. Jagnječja kost simbolizira boga, ki je judovske prvorojence obvaroval pomora in jih popeljal v svobodo; jajce je znak novega življenja; grenke zeli opomnijo na dolga leta suženjstva, spomladanska zelenjava pa vlije vero. Kakopak, tudi haroset (mešanica jabolk, oreščkov in meda) ni manjkal, kot simbol zidakov, ki so jih bili prisiljeni delati za faraonove piramide in palače, ter slana voda za pretočene solze. A brez judovskega humorja tudi tokrat ni šlo. Ruth, Erwinova najstniška hči, je med šopke tulipanov raztrosila igrače – plastične pošasti, gumijaste muhe, žabe in kače, da ne bi pozabili vseh biblijskih nadlog, ki jih je Mojzesov bog poslal nad Egipčane.
Fotografija: dpa
Skoraj do polnoči smo brali Hagado, jedli in peli in pili in drug drugemu pravili zgodbe. Precej trpkih je bilo vmes, o pogromih in izseljenstvu v Avstralijo, Ameri...
